V osnovnih šolah po vrnitvi vseh učencev v šole opozarjajo, da vseh priporočil NIJZ ni mogoče izvajati v praksi, predvsem ko gre za prevoze učencev in mešanje skupin pri izbirnih predmetih. Če pouk v jeseni ne bo mogel steči vsaj približno tako kot pred epidemijo, je bolje, da še naprej poteka na daljavo, zato opozarja ravnatelj Goran Popović.

Kot je za STA povedal predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan, so se morale šole po vrnitvi vseh učencev nazaj v šolo v začetku junija soočiti z vsem tistim, na kar so v njihovem združenju opozarjali že pred tem, namreč, da bo zelo težko zagotoviti priporočila, ki jih je za organizacijo pouka dal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Praktično nemogoče se je priporočil po njegovih besedah držati pri prevozih, kosilih, jutranjem varstvu, podaljšanem bivanju in izbirnih predmetih. “Pri prevozu so težave predvsem tam, kjer je veliko vozačev. Konkretno na naši šoli je vozačev toliko, da nam je prevoznik zaradi pravila, da se lahko na 50-sedežnem avtobusu vozi le 14 učencev, zagotovil dva dodatna avtobusa, to je namesto dveh štiri. Vsem šolam pa prevozniki niso mogli zagotoviti toliko dodatnih avtobusov, tudi občine niso povsod pristale, da jih bodo plačale,” opozarja Pečan, sicer tudi ravnatelj OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani.

Pri izbirnih predmetih je po njegovih besedah težava v tem, da so sestavljeni iz več oddelkov, šole pa namesto ene ne morejo organizirati npr. treh ur. Težave so zlasti pri neobveznih izbirnih predmetih.

Motivacija učencev je slaba

Z vsem navedenim so, kot pravi, seznanili predstavnike NIJZ, predlagali so tudi, da se urnik po zgledu iz Avstrije prilagodi tako, da se določenih predmetov, kjer prihaja do mešanja skupin, ne bi izvajalo, a niso bili uspešni. “Na NIJZ pravijo, da nas sicer razumejo, a da ne morejo mimo svojega strokovnega stališča,” pravi Pečan.

Po prepričanju ravnatelja OŠ Livada v Ljubljani Gorana Popovića je NIJZ s tem odgovornost preložil na same šole. “Na koncu bodo namreč krive šole, če se bo kaj zgodilo, čeprav priporočil ni mogoče upoštevati,” pravi.

Da so priporočila neživljenjska, po njegovih besedah kaže tudi to, da morajo imeti učenci torbe v šoli: “Od učencev pričakujemo, da se bodo doma učili, a po drugi strani zvezkov in učbenikov ne smejo nesti domov.”

Tudi zato se po njegovih besedah učenci zavedajo, da jim bodo šole pogledale skozi prste in da bodo naredile vse, da jim bodo omogočile, da čim lažje zaključijo šolsko leto. “Motivacija učencev za delo je zato slaba; v šolo se prihajajo le bolj ali manj pozabavat,” pravi Popović.

Zapiranje celoztne države in šol je nesmiselno

Manj težav je po besedah Pečana pri ocenjevanju in zaključevanju ocen. Pri slednjem velja, da za čas, ko je potekal pouk na daljavo, zadostuje ena ocena ter da taka ocena ne odraža zgolj absolutnega znanja, ampak tudi napredek, ki ga je učenec dosegel v tem času. Prav tako je taka ocena enakovredna ostalim, dodaja.

In kaj si ravnatelja želita za jesen? Pečanu se zdi smiselno, da ob morebitnem drugem valu epidemije ne bi zapirali celotne države in z njo šol, ampak da bi se omejili na reševanje posameznih žarišč. Tudi zdaj se je namreč pokazalo, da v veliko občinah okužb sploh ni bilo in bi lahko življenje pri njih ob nekih omejitvah teklo dokaj normalno, pravi. Pri tem sicer razume, da so bili v prvem valu ukrepi bolj restriktivni glede na to, da smo se spopadali z neznanim.

Popović pa si za v jesen želi čim manj eksperimentiranja v smislu, da bi začeli s poukom v šoli, pa nato postopoma prešli na pouk na daljavo, pa potem spet nazaj. Želi si tudi, da šole ne bi bile v položaju, v katerem so zdaj: “Če ne bo mogoče, da delamo vsaj podobno, kot smo pred epidemijo, potem je bolje, da se ne vračamo v šole. Živeti vseskozi v strahu, da bomo odgovorni, če se bom kaj zgodilo, ni lahko.”

STA