Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki začenja javno razpravo, predvideva 100-odstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja bi bila 1,47 odstotka, pri čemer bi se nekoliko znižal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, so povedali na novinarski konferenci pristojnih ministrstev.

Kot so pojasnili predstavniki ministrstev za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo omogoča povezovanje sistema socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe z namenom celostne oskrbe uporabnika in povezuje vse sisteme, znotraj katerih bodo uporabniki prehajali glede na svoje potrebe. Posameznik bo lahko koristil storitve na domu ali v instituciji.

Za zagotovitev pravic iz predloga zakona se iz obstoječih javnih virov prenese 305,22 milijona evrov, dodatno pa je treba zbrati 335,85 milijona evrov. Z dodatno zbranimi sredstvi želijo omogočiti, da osebe s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic, ki bodo v celoti financirane iz javnih virov. Predlog zakona s tem omogoča, da uporabniki prejmejo storitve, ki jih potrebujejo, ne glede na njihov socialno-ekonomski status ali brez dodatnih obremenitev njihove družine ali lokalnih skupnosti.

11 oziroma 21 evrov na mesec

Tako bi prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se za 0,4 odstotne točke znižala prispevna stopnja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, je pojasnila v. d. generalnega direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdija Kobal Straus. Po njenih besedah bi tako posameznik z minimalno plačo v sveženj za dolgotrajno oskrbo prispeval mesečno 11 evrov, enak delež tudi njegov delodajalec, posameznik s povprečno plačo 21 evrov, za upokojence pa bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini sedem evrov.

Ključen poudarek v zakonskem predlogu je zagotavljanje storitev tam, kjer jih ljudje želijo in potrebujejo, je poudarila Kobal Strausova in dodala, da gradijo na obstoječih rešitvah in dopolnjujejo vrzeli v sistemu.

Omogočiti, da ljudje ostanejo čim dlje doma

Po mnenju ministra, pristojnega za socialo, Janeza Cigler Kralja je ključno, da bo nov sistem, ki ga zakon prinaša, ljudem omogočil, da čim dlje ostanejo doma. Če morajo v institucijo, pa jim je treba zagotoviti dostojanstveno bivanje, za kar so predvideli tri tipe domov glede na potrebe starejših, ki v njih živijo, to so bivalni, oskrbni in negovalni dom, je navedel. Ob tem je pojasnil, da večina domov ostane v domeni njegovega ministrstva, s čimer ohranjajo socialni vidik bivanja starejših v domovih.

Dodal je, da želijo vse storitve povezati v celovit sistem, ki bo zagotavljal, da bodo storitve starejšim dostopne, prijazne, da bodo zagotavljale dostojanstvo človeka in bodo tudi finančno dosegljive.

Tako bi se po predlogu zakona zmanjšali denimo stroški, ki jih mora oseba plačati v institucionalnem varstvu. Storitve dolgotrajne oskrbe, kot so denimo pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju ali priprava in dajanje zdravil, bi se namreč v celoti zagotavljale iz javnih virov, zbranih v blagajni dolgotrajne oskrbe. Posameznik pa bi moral plačati strošek namestitve in bivanja, kot jih tudi v domačem okolju, je pojasnila Kobal Strausova. Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem pa bi bil lahko posameznik upravičen tudi do storitev, ki niso vključene v osnovni paket storitev dolgotrajne oskrbe, denimo do namestitvenih storitev.

Ocenjevanje bo potekalo na domu

Po njenih besedah je predvideno, da bo ocenjevanje, ali je posameznik upravičen do pravic dolgotrajne oskrbe, potekalo na njegovem domu. Oceno bo naredil strokovni delavec vstopne točke, za katero načrtujejo, da bo umeščena na območnih enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje. Če bo oseba upravičena do pravic dolgotrajne oskrbe, bo uvrščena v eno od petih kategorij upravičenosti, na podlagi katerih bo dostopala do različnega obsega sredstev, ki jih bo namenila za oskrbo, ki jo potrebuje.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob predstavitvi spomnil na dolgo pripravo zakonskega besedila, izrazil pa prepričanje, da so našli veliko rešitev za odgovore na pereča vprašanja, ki se pojavljajo pri starejši populaciji. Javna razprava o zakonu bo po njegovih navedbah trajala 45 dni, odvisno od pripomb pa jo bodo lahko tudi podaljšali.

Po Gantarjevih besedah zakon znotraj koalicije še ni bil usklajevan, a po njegovem mnenju ne bi smelo biti težav, glede na to, “da je v skladu s koalicijsko pogodbo in tem, kar so se pogovarjali”. Cigler Kralj pa je poudaril, da gre za prvi predlog, da bodo po javni razpravi pregledali vse predloge, zadevo pretresli v okviru koalicije in rešitve medresorsko uskladili. “To je šele začetek,” je ocenil.

Gantar sicer dopušča tudi možnost prehodnega obdobja. Verjame tudi, da bi lahko znaten del sredstev za dolgotrajno oskrbo v naslednjih letih pridobili iz evropskih sredstev.

STA