Strokovna skupina Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP) je odločevalce in strokovne delavce v šolstvu ter vse odrasle, ki imajo vpliv na otroke in mladostnike v strokovnem sporočilu urgentno pozvala, naj zaključek šolskega leta prilagodijo razmeram. “Kot ni možno pričakovati, da bodo delavci v enem tednu naredili normo enega meseca, tega ne moremo in si ne smemo dovoliti pričakovati od otrok in mladostnikov,” so zapisali.

Več poskusov samomora in samopoškodovanja

Minulo leto je bilo zagotovo naporno in nenavadno za vse. Konec šolskega leta pritisk poveča, z njim pa tudi stiske, ki jim mladi niso kos. Od pričetka ukrepov za zajezitev epidemije je prilagajanje vplivalo na vse segmente v družbi. Nesporno dejstvo je, da so ob koncu šolskega leta med najbolj izpostavljenimi otroci in mladostniki, ki so trenutno podvrženi izjemnim pritiskom. Funkcijo njihovega zagovornika imajo strokovnjaki s področja duševnega zdravja, ki so v danem trenutku njihov zagovornik.

“Večmesečnemu zanikanju dejstva, da se je velik delež otrok in mladostnikov tekom šolanja na daljavo tako ali drugače »izgubil« pred zasloni, se (v zadnjih mesecih »sproščanja« ukrepov) pridružuje nevarno pričakovanje, da je zamujeno mogoče nadoknaditi brez posledic ter tako nadaljevati šolanje (in življenje nasploh) znotraj »tirnic normalnosti«, kot da se ni nič zgodilo,” opažajo pri SKZP.

Večmesečnemu zanikanju dejstva, da se je velik delež otrok in mladostnikov tekom šolanja na daljavo tako ali drugače »izgubil« pred zasloni, se (v zadnjih mesecih »sproščanja« ukrepov) pridružuje nevarno pričakovanje, da je zamujeno mogoče nadoknaditi brez posledic ter tako nadaljevati šolanje (in življenje nasploh) znotraj »tirnic normalnosti«, kot da se ni nič zgodilo.

Posledice so že močno vidne. Če je doslej veljalo, da bodo posledice šole na daljavo, socialne izolacije ter prekomerna izpostavljenost zaslonom vidne predvsem pri ranljivejših otrocih in mladostnikih, je povečanje  poskusov samomora, samopoškodovanja,  uporabe psihoaktivnih snovi pri celotni mlajši populaciji naravnost osupljivo.

“V našem delu se srečujemo z najstniki, ki se soočajo s hudimi stiskami, kar pa ne zajema samo otrok, ki so imeli težave že prej, ampak tudi predhodno dobro funkcionalne otroke in mladostnike,” ugotavljajo pri SKZP in nadaljujejo: “Tekom šolanja na daljavo smo lahko spremljali zelo različne odzive otrok in mladostnikov, vsem pa je bilo skupno, da so v procesu šolanja od doma v zadnjih mesecih vse težje sledili pouku, prizadela jih je izolacija od vrstnikov, dodatno delo za računalnikom, iskanje »zabave« na vseh e-napravah pa ni prineslo nič pozitivnega.”

Luknje v znanju pričakujejo, o ostalih posledicah ni debate

Nenavadne ion dolgotrajne epidemične razmere bodo zagotovo pustile pečat v znanju šolske mladine. Ob tem pa strokovnjake skrbi dejstvo, da je bilo doslej v javnih debatah nekaj časa namenjenega zgolj luknjam v znanju. Te je seveda za pričakovati, ob njih pa se bodo pojavile še ostale posledice, o katerih debate ni bilo.

Psihoterapevti se srečujejo z mnogimi stiskami, ki zahtevajo pozornost stroke, pa tudi staršev. Vrnitev v šolske klopi je ključna za bolj “normalno” življenje, ne pomeni pa, da bodo luknje v znanju čudežno izginile. Tudi učna kondicija ni nekaj, kar pridobiš čez noč. Med težavami izpostavljajo tudi vzorce umikanja in izogibanja, ki so jih mnogi mladostniki v delu pred zasloni vzeli za svoje. Opažajo tudi povečan občutek nesposobnosti ter pojav številnih razvojnih posledic.

Poziv učiteljem

Zdravstveni minister Poklukar je pred kratkim potrdil, da so stiske mladih ogromna težava na državni ravni. Država je zato 2,2 milijona iz proračuna namenila  duševnemu zdravju otrok in mladostnikov, kajti njihovo duševno stanje je alarmantno. “Na obstoječih oddelkih za pedo psihiatrijo ne zmorejo zagotoviti vseh kapacitet za nujne sprejeme otrok in mladostnikov,” je še povedal. “Povečujemo dostopnost do urgentnih obravnav otrok in mladostnikov, večamo število ekip, posteljne kapacitete pa so povečane kar za petdeset odstotkov.”

Strokovnjaki opozarjajo, da so vsi viri pomoči izčrpani in zato pozivajo k takojšnjim prilagoditvam zahtev v šoli.

 

 – učitelje, da se držijo minimalnega števila ocen pri določenem šolskem predmetu;
 – vsa nadaljnja ocenjevanja, ki presegajo minimalno število ocen, naj bodo izbira učencev;
 – omogočanje izboljšanja ocen iz posameznih predmetov za preteklo šolsko leto, do meseca oktobra 2021;
 – pogoji za prehod v višji razred se prilagodijo razmeram, npr. prehod z nekaj predmeti brez ocen ali z nezadostno oceno;
 – učencem in dijakom, ki so bili neuspešni pri popravnem izpitu, naj se omogoči še en poskus v začetku jeseni.
 – prilagoditi obliko popravnih izpitov, s priporočilom, da se opravijo čim hitreje, odgovornost za nadomestitev primanjkljajev       znanja pa sprejme šola in jih kompenzira v jesenskih mesecih;
 – opustitev šolanja naj se obravnava individualno, torej za vsakega učenca/dijaka posebej, ob timskem iskanju rešitev;

 

Tudi starši nosijo odgovornost

Vpliv staršev, njihova pričakovanja ter predvsem razumevanje situacije, v kateri so se znašli skupaj s svojimi otroci, je trenutno še posebno pomemben. “Starše pozivamo, da ob zaključku šolskega leta vzpostavijo z otroki varno in povezovalno vzdušje pred storilnostno naravnana pričakovanja glede šolskega uspeha.”

“Ne gre za znanje, gre za otroke in mladostnike. Veliko napako delamo, če pozornost usmerimo v ozko krpanje lukenj v kognitivnem znanju in ob tem pozabimo na psiho-fizično zdravje otrok in mladostnikov. Tovrstno ‘krpanje’ ran bo posledično veliko daljše in težje, kot krpanje lukenj v znanju,” še opozarjajo.