Naša družba naj bi bila po besedah strokovnjakov skrajno tolerantna do vožnje pod vplivom alkohola, četudi ta ostaja pogost vzrok za prometne nesreče.

Zavod Vozim, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj in Inštitut za civilizacijo in kulturo, ki so se združili v Mrežo 0,0 – združenje organizacij za drugačen odnos do alkohola, so podprli predlog zakonskih sprememb v smeri družbe brez alkohola med vožnjo.

Pomemben korak v smeri ničelne tolerance

Kot so dejali predstavniki organizacij, želijo v nekdanjih prostorih za pridržanje v zdajšnjem Hostlu Celica v času koalicijskega usklajevanja podpreti predlog sprememb zakona o pravilih cestnega prometa, ki so jih prepoznali kot majhen, a pomemben korak v smeri ničelne tolerance do vožnje pod vplivom alkohola.

Alkohol vpliva na sposobnost vožnje

Ni enega ukrepa, s katerim bi lahko reševali problematiko vožnje pod vplivom alkohola, je dejal Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo. Po njegovih besedah je naša družba do vožnje pod vplivom alkohola skrajno tolerantna, s čimer alkohol ostaja pogost vzrok za prometne nesreče, ta vzorec pa prenašamo tudi na mlade. Predstavnik Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj Andrej Martin Vujkovac pa je ponazoril: »Po eni strani se zavedamo, da alkohol vpliva na sposobnost vožnje do te mere, da smo določili mejo. Po drugi strani pa to mejo tudi dovoljujemo. Zakaj neprestano govorimo, da je alkohol slab, da vpliva na našo sposobnost vožnje, kar potrjuje znanost, po drugi strani pa rečemo: Ah, saj je okej, da se malo spije. Pri tem pa gremo še korak dlje in rečemo, da profesionalni vozniki v krvi ne smejo imeti nič alkohola, vsi ostali pa lahko.« Poudaril je še, da mora biti cilj popolna odsotnost alkohola med vožnjo in celostno naslavljanje širokega družbenega problema.

Pridržanje edini pravi ukrep za močno opite voznike

David Razboršek iz Zavoda Vozim kot edini pravi ukrep za močno opite voznike, z več kot 1,1 promila alkohola v krvi, vidi pridržanje. Opozoril je, da prav ti vinjeni vozniki povzročijo več kot 40 odstotkov vseh prometnih nesreč, kjer je vzrok nesreče alkohol. Kot je dejal, je bilo pridržanje, ki je prav tako del trenutnega zakonskega predloga, v preteklosti že ukrep, potem pa je zakonodaja to omilila tako, da policist vinjenega pridrži, če ni druge alternative. »V praksi je to pomenilo, da smo imeli leta 2012 več kot 2400 pridržanih oseb, ki so imele v krvi več kot 1,1 promila alkohola, kar je lansko leto padlo na 260 pridržanih, čeprav število alkoholiziranih voznikov na naših cestah ni padlo,« je povedal.

Edini civilizacijski in humani cilj

Na predlog zakona so se s sporočilom za javnost odzvali tudi v Zavodu Varna pot, kjer prav tako podpirajo predlog Agencije za varnost prometa za znižanje dovoljene stopnje alkoholiziranosti z 0,5 na 0,2 promila alkohola v krvi, ponovno uvedbo pridržanja in da se vožnja nad 1,1 promila alkohola v krvi opredeli kot kaznivo dejanje. Kot so poudarili v Zavodu Varna pot, se zavzemajo za ničelno prisotnosti alkohola v krvi med vožnjo, ki je »edini civilizacijski in humani cilj«.