Zaradi kompleksnosti postopkov pri nekaterih izvajalcih zdravstvene dejavnosti so nastale nejasnosti v izmenjavi podatkov med njimi in njihovimi informacijskimi sistemi ter centralnim sistemom eNaročanje.

Povprečna čakalna doba na prvi dermatološki pregled v UKC Ljubljana se je od 1. aprila do 1. septembra podaljšala z 11,6 dneva na 247,1 dneva. Na prvi okulistični pregled zaradi očal je treba na ljubljanski očesni kliniki zdaj čakati 23 dni dlje, kot so aprila, povzema poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) časopis Delo. V naboru 25 zdravstvenih storitev za prvi pregled je število čakajočih poskočilo za 8783 oseb.

Nejasnosti v izmenjavi podatkov

Od septembra letos si z izvajalci zdravstvene dejavnosti in informacijskimi hišami, so jim pojasnili na ministrstvu, intenzivno prizadevajo za večjo kakovost podatkov. Na NIJZ so v začetku leta odkrili odklon v podatkih in pričeli s preverjanjem njihove pravilnosti ter ugotovili: zaradi kompleksnosti postopkov pri nekaterih izvajalcih zdravstvene dejavnosti so nastale nejasnosti v izmenjavi podatkov med njimi in njihovimi informacijskimi sistemi ter centralnim sistemom eNaročanje. Z dobavitelji informacijskih sistemov so se odločili, da problem začasno rešijo z manjšimi prilagoditvami lokalnih informacijskih sistemov ter centralnega sistema. Menijo pa, da so zaradi teh sprememb podatki od aprila 2019 natančnejši.

Večje število čakajočih pacientov iz meseca v mesec je posledica povečanega priliva pacientov ter večje kakovosti in popolnosti podatkov poročevalcev oziroma izvajalcev zdravstvene dejavnosti.

Na ministrstvu so jim pojasnili, da je večje število čakajočih pacientov iz meseca v mesec posledica povečanega priliva pacientov ter večje kakovosti in popolnosti podatkov poročevalcev oziroma izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Na NIJZ se strinjajo, da preverjanje podatkov pomeni dvig kakovosti podatkov in njihovega zajema v eNaročanje: »To se kaže v povečanju števila čakajočih. Današnji podatki o številu čakajočih so primerljivi s številom čakajočih, ki so vpisani v lokalnih bolnišničnih sistemih, kar pa za skoraj dve leti nazaj, ko se je sistem eNaročanje šele začel uporabljati, ne moremo trditi.« Podatki iz sistema NAČAS, so dodali, pa niso povsem primerljivi s podatki iz sistema eNaročanje.

Akcijski načrt za izboljšanje kakovosti podatkov

Število vseh čakajočih prvega decembra lani je bilo, 187.925,v začetku septembra letos pa 201.417, kar pomeni, da se je število vseh čakajočih povečalo za sedem odstotkov. Na NIJZ navajajo, da se je število čakajočih v zadnjem letu povečalo za 12,22 odstotka, medtem ko število tistih, ki čakajo nad dopustno dolgo, za 7,23 odstotka.
Kakovost sporočanih podatkov o čakalnih dobah bo, še navaja Delo, po njihovih besedah največja takrat, ko bodo tehnični razlogi za neskladnosti odpravljeni in ko bodo vsi izvajalci o storitvah ustrezno poročali. Na ministrstvu so dodali še, da so njihovi ukrepi za obvladovanje čakalnih dob celostni in se nanašajo na področja upravljanja čakalnih seznamov, iskanje možnosti za upravljanje povpraševanja po zdravstvenih storitvah in navsezadnje so tu ukrepi za povečanje ter upravljanje kapacitet (aktivnosti za povečanje števila zdravnikov na primarni ravni). V sodelovanju z NIJZ, ZZZS in zdravstvenim inšpektoratom izvajajo akcijski načrt za izboljšanje kakovosti podatkov.