Predsednik republike Borut Pahor se je danes z uglednimi slovenskimi strokovnjaki pogovarjal o novem koronavirusu. Po srečanju je Pahor izpostavil pomen vedrine in optimizma za bolj kakovostno življenje v spremenjenih razmerah.

Pogovora s predsednikom republike so se danes udeležili virologinja in mikrobiologinja Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, infektologinja ter vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović, infektologinja in predstojnica infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc, interventni pulmolog in direktor Klinike Golnik Aleš Rozman ter infektolog z ljubljanske infekcijske klinike Franc Strle.

Pahor opozarja, da kriza še ni končana

Po Pahorjevi oceni smo v Sloveniji lahko ponosni na znanje strokovne javnosti, odgovornost zdravstvenih in političnih oblasti, najbolj pa na ravnanje ljudi v tem času, ki je od njih zahteval spremembo življenjskega sloga. A predsednik je opozoril, da čas izjemnih okoliščin ni mimo. “Stvari so se res izboljšale, vendar s krizo nismo opravili.

Tako predsednik kot njegovi sogovorniki so poudarili, da je treba na prihodnost, čeprav bo novi koronavirus še naprej prisoten in bo terjal prilagoditve, gledati z vedrino in optimizmom.

Tako predsednik kot njegovi sogovorniki so poudarili, da je treba na prihodnost, čeprav bo novi koronavirus še naprej prisoten in bo terjal prilagoditve, gledati z vedrino in optimizmom.

Še nekaj časa bomo živeli na ta način, tudi še nekaj časa po tistem, ko bomo že imeli uspešno in varno cepivo,” je opozorila Beovićeva.

Beovićeva pouadrja dobro sodelovanje

Po njenem prepričanju je bistveno, da “še naprej vsi dobro sodelujemo“, ključno pa, da se vsi ljudje še naprej zavedajo, da upoštevanje ukrepov ne pomeni, da imamo manj svobode ali da so nam kršene pravice, saj se pravice vsakega posameznika končajo tam, kjer se začnejo pravice drugega, tudi pravica do zdravja.

Nošenje mask, ohranjanje razdalje ali razkuževanje rok so malenkosti v našem življenju. Če uspemo živeti uspešno družinsko življenje, če lahko delamo in smo zdravi, potem imamo vse,” je poudarila Beovićeva. “To so potrebe, brez katerih ni mogoče zagotavljati vsaj približno normalnega življenja v prihodnje,” je dejal Pahor. Poudaril je, da se bo treba na nekatere nove navade pripraviti.

Slovenci dobro sprejeli zaščitne ukrepe

Prav dejstvu, da so prebivalci Slovenije tako dobro sprejeli vse zaščitne ukrepe, je Rozman pripisal to, da Slovenija ni bila deležna tako hudih posledic epidemije kot v mnogih državah po svetu. Na pomen življenjske vedrine za lažje soočanje s to novo realnostjo je opozorila tudi Lejko Zupančeva. Ob tem je zagotovila, da bodo zdravstveni delavci “naredili vse, kar je v naši moči, da bomo jesen in zimo skušali kolikor toliko varno in normalno preživeti“.

Pomen vzgoje za spremembe v načinu življenja

Predsednikovi sogovorniki so poudarili tudi pomen vzgoje vseh generacij za številne spremembe v načinu življenja, ki jih terja novi koronavirus, “da bomo ta čas doživljali kot nekaj čim bolj normalnega“. Avšič Župančeva se je tako zavzela, da bi že od vrtca v vzgojo vključili tudi znanja, kot na primer, kako si pravilno nadeti masko, kako si pravilno razkužiti roke, da bi vse generacije v času pandemije navadili na nov način življenja.

Če smo v zadnjih letih opažali, da v zdravstvu ni vse v redu, potem ne moremo pričakovati, da bo v izjemnih okoliščinah, kot je koronakriza, to zdravstvo delovalo bolje.

Po Pahorjevem mnenju pa bi veljalo na strateški ravni razmisliti tudi za prihodnja leta, “kako javnost navaditi na nekatere ukrepe, ki naj postanejo norme, da ljudje ne bodo dnevno v zadregi, kako ravnati prav in dostojno“.

Pahor opozarja na soglasje glede sprememb v javnem zdravstvu

To je po oceni predsednika republike tudi “čas, ko moramo v politiki najti soglasje glede nekaterih strateških strukturnih sprememb v javnem zdravstvenem sistemu, da bo lahko to in druge izzive v prihodnosti reševal še bolje glede na pričakovanja ljudi. To moramo opraviti zdaj in brez odlašanja“. “Če smo v zadnjih letih opažali, da v zdravstvu ni vse v redu, potem ne moremo pričakovati, da bo v izjemnih okoliščinah, kot je koronakriza, to zdravstvo delovalo bolje,” je še opomnil.

STA