Novela zakona, ki jo je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev iz SMC, SDS in DeSUS, omejuje vključitev necepljenih otrok v javne in javno sofinancirane vrtce. Vključitev necepljenega otroka v tak vrtec bo zavrnjena, če ta ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, a za to ni medicinskih razlogov. Lahko pa je v vrtec vključen otrok, ki je v postopku pridobitve odločbe o opustitvi cepljenja.
Cepljenje obvezno tudi ob vpisu v zdravstvene programe
Kandidati, ki se vpisujejo v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva, morajo imeti ob vpisu opravljeno cepljenje v skladu s programom cepljenja, ki je v zakonu že opredeljen. Gre za program, ki ga določi minister, pristojen za zdravje, na predlog Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja, vendar je vpis zavrnjen, v kolikor kandidat cepljenja ni opravi, z izjemo tistih, ki imajo za to medicinske razloge.
Novela zakona določa tudi optimizacijo postopka za ugotavljanje razlogov za opustitev cepljenja, s čimer bi razbremenili delo komisije za cepljenje. Odbor državnega zbora za zdravstvo je v predlog vnesel nekaj dopolnil, s katerimi je tudi umaknil sprva predlagano določbo o obveznem cepljenju zdravstvenih delavcev, denimo proti sezonski gripi.
Državni zbor je v skladu s to usmeritvijo zavrnil dopolnilo LMŠ, da morajo biti zaposleni v javni zdravstveni mreži ali javnih socialno varstvenih zavodih za opravljanje svojega dela cepljeni proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju in hepatitisu B, redno pa morajo opravljati tudi cepljenje proti sezonski gripi. Vlada je sicer zatrdila, da podpira prizadevanje za visoko precepljenost zaposlenih v javni zdravstveni mreži in socialno varstvenih zavodih, vendar obstaja zadržek do prepovedi dela z bolniki oziroma varovanci za zaposlene v javni zdravstveni mreži in socialnovarstvenih ustanovah, ki niso popolno cepljeni.
Vlada je sicer zatrdila, da podpira prizadevanje za visoko precepljenost zaposlenih v javni zdravstveni mreži in socialno varstvenih zavodih, vendar obstaja zadržek do prepovedi dela z bolniki oziroma varovanci za zaposlene v javni zdravstveni mreži in socialnovarstvenih ustanovah, ki niso popolno cepljeni.
Takšna prepoved bi lahko imela neželene učinke glede na kadrovsko podhranjenost v zdravstvu in socialnem varstvu, sploh glede na širjenje okužb z novim koronavirusom, kot je na podobne pomanjkljivosti predhodno že opozorila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bergant.
