Naslednje leto lahko pričakujemo širitev avtoceste od Logatca do Domžal, kar bi naj zmanjšalo zastoje na cestah, ki vodijo do prestolnice. Marjeta Benčina iz društva Fokus je kritična, da je takšna rešitev nepremišljena in dolgoročno zaradi večjega udobja potovanja povečuje število voznikov.

Slika je simbolična

V Darsu načrtujejo gradnjo tretjega pasu avtoceste med Ljubljano in Vrhniko ter med Ljubljano in Domžalami, poročajo v Dnevniku. Za primorski krak avtoceste, ki bo segal do Vrhnike bodo porabili okrog 53 milijonov, za štajerski del, ki bo segal do Domžal pa skoraj 37 milijonov evrov. Skupno naj bi torej porabili 90 milijonov evrov.

Ob tem že poteka tudi projekt širitve avtoceste na šest pasov med odcepoma Koseze in Kozarje, ki so ga ocenili na okoli 40 milijonov evrov. Kljub znesku naložbe, ki je precej zajeten, v Darsu predvidevajo, da za širitev do Vrhnike in Domžal ne bodo potrebovali gradbenega dovoljenja, saj naj bi bila to, po poročanju Dnevnika, zgolj vzdrževalna dela v javno korist. Pripravljalna dela za širitev se tako obetajo naslednje leto.

Preoblikovan bo odstavni pas

Dodatni vozni pas bi naj po predvidevanju Darsa pridobili na račun odstavnega pasu, ki ga bodo nekoliko še razširili. »Obstoječih voznih pasov se ne bo ožilo, izvedla se bo rekonstrukcija sredinskega ločilnega pasu v tako imenovani nezeleni izvedbi tudi iz drugih razlogov, ki bo tudi omogočala nekaj več prostora za vodenje prometa. Glede na to, da se bo odstavni pas preoblikoval v tretji pas, so ob tem pasu predvideni dograditev odstavnih niš, pospeševalnih in zaviralnih pasov na priključkih ter vsi drugi potrebni ukrepi zaradi razširitve prečnega profila ceste,« je za Dnevnik pojasnil Marjan Koler iz Darsa.

Po oceni Darsa je obseg del preobsežen, da bi ga pod zaporami izvedli v eni gradbeni sezoni. Za avtocesto bodo širili odstavni pas, zato bodo posegi minimalno odstopali zunaj že utrjenega dela cestišča, razen na tam, kjer se bodo predvidele odstavne niše in dodatni zaviralni in pospeševalni pasovi na obeh priključkih, še zapišejo v Dnevniku. Ocenjujejo še, da bodo v nekaterih primerih morali dodatna zemljišča tudi odkupiti.

Na vsakem avtocestnem kraku so projekt razdelili na dve etapi. Primorski krak, za katerega naročilo za izdelavo projekta še teče, bi naj predstavljal mejo med prvo in drugo etapo, ki b naj bila na lokaciji nekdanje cestninske postaje Log. Po oceni Darsa je obseg del preobsežen, da bi ga pod zaporami izvedli v eni gradbeni sezoni. Za avtocesto bodo širili odstavni pas, zato bodo posegi minimalno odstopali zunaj že utrjenega dela cestišča, razen na tam, kjer se bodo predvidele odstavne niše in dodatni zaviralni in pospeševalni pasovi na obeh priključkih, še zapišejo v Dnevniku. Ocenjujejo še, da bodo v nekaterih primerih morali dodatna zemljišča tudi odkupiti.

Most čez Ljubljanico bodo morali dograditi

Večjim posegom se kljub temu ne bo možno izogniti. V Darsu so namreč pojasnili, da bo treba dograditi most čez Ljubljanico pred izvozom Vrhnika za celotno širino odstavnega pasu. Pojasnili so: »Ker gre za ožje območje Ljubljanice, bo morda treba zgraditi celo povsem nov most, ki ne bo posegal v strugo. Razširitev za celotni pas je potrebna tudi na podvozu priključka Sneberje, a konstrukcijsko ni tako zahtevna. Na preostalih objektih so predvidene manjše razširitve in prilagoditve, kot je to običajno pri rekonstrukcijah odsekov.«

Za širitev avtoceste so se odločili zaradi naraščajočega prometa, saj naj bi se po njihovih podatkih letni dnevni promet na odseku Brezovica–Vrhnika v zadnjih petih letih povečal za skoraj 17 odstotkov, na odseku Domžale–Šentjakob pa celo za 20 odstotkov.

Za širitev avtoceste so se odločili zaradi naraščajočega prometa, saj naj bi se po njihovih podatkih letni dnevni promet na odseku Brezovica–Vrhnika v zadnjih petih letih povečal za skoraj 17 odstotkov, na odseku Domžale–Šentjakob pa celo za 20 odstotkov.

Si zaradi širitve lahko obetamo še več prometa?

Marjeta Benčina iz društva Focus za Dnevnik opozarja, da bi naj zastoji na ljubljanskih vpadnicah zaostajali zaradi dnevnih migrantov v Ljubljano. Meni, da je edina rešitev zastojev širitev cest. »A imamo primere mest, iz katerih bi se lahko veliko naučili. Dokazano je, da nove kapacitete na cestah generirajo dodaten promet, temu pravimo induciran promet. To dolgoročno ne pomeni, da se bomo zdaj iz dveh pasov razdelili na tri in bo vse potekalo bolj tekoče, morda res kakšno leto, ampak to bo zaradi večje pretočnosti privabilo voznike, da delajo dodatne poti, ki jih drugače sploh ne bi ali bi jih opravili z avtobusom, kolesom. Čez nekaj let bodo zastoji še večji, regija pa se bo dušila v onesnaženem zraku, gneči, emisij toplogrednih plinov iz prometa ne bomo kaj prida zmanjšali,« je prepričana Benčina.

»To dolgoročno ne pomeni, da se bomo zdaj iz dveh pasov razdelili na tri in bo vse potekalo bolj tekoče, morda res kakšno leto, ampak to bo zaradi večje pretočnosti privabilo voznike, da delajo dodatne poti, ki jih drugače sploh ne bi ali bi jih opravili z avtobusom, kolesom. Čez nekaj let bodo zastoji še večji, regija pa se bo dušila v onesnaženem zraku, gneči, emisij toplogrednih plinov iz prometa ne bomo kaj prida zmanjšali.«

Ministrstvo za infrastrukturo je v akcijskem načrtu za ljubljansko urbano regijo poudarilo, da bo treba pred gradnjo in širitvijo ceste izvesti vse ukrepe trajnostne mobilnosti, je še poudarila in dodala, da se zdaj dogaja »da ceste vseeno po hitrem postopku širimo, čeprav nismo izvedli nobenega večjega ukrepa na železniških povezavah ali spremenili navad ljudi.« »Zato se nam zdi rešitev napačna, nepremišljena,« je dejala. »Poleg tega pa se nam zdi zelo neokusno, da zato, da bi pohitrili postopek, dela označujejo kot vzdrževalna dela v javno korist, čeprav gre za povečanje zmogljivosti. Sprašujemo se, ali bo agencija za okolje zahtevala presojo vplivov na okolje, ki ga bodo posegi gotovo imeli, saj ne verjamemo, da jo bo Dars predlagal sam od sebe,« je še izpostavila.