Ob mednarodnem prazniku dela se vrstijo tudi opozorila na položaj nekaterih ranljivih skupin, kot so prekarni delavci in mladi. V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo so poudarili, da je epidemija covida-19 pokazala, da prekarni delavci stalno hodijo po robu preživetja.

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo na problematiko prekarnega dela opozarjajo že skoraj deset let. Čeprav je v tem času prišlo do nekaterih korakov v pravo smer, pa nobena vlada, ne glede na politične barve, ni zares naslovila te problematike, so opozorili v sporočilu za javnost.

Pri tem je epidemija novega koronavirusa pokazala, da prekarni delavci stalno hodijo po robu preživetja. Tudi tisti, ki so prej zaslužili dovolj za dostojno življenje, so praktično čez noč ostali brez prihodkov. Precej bolj številna pa je bila skupina tistih samozaposlenih, študentskih delavcev, honorarcev in ostalih prekarcev, ki so že pred epidemijo komaj shajali, trenutna situacija pa jih je spravila v še bolj negotov položaj. Po podatkih gibanja približno četrtina samozaposlenih živi pod pragom tveganja revščine.

Težko obdobje za prekarce

Po drugi strani je epidemija močno povezala prekarne delavce. “Praktično čez noč so se prekarni delavci na socialnih omrežjih povezali v skupine, ki so štele po 10 in več tisoč članov. Jasno in glasno smo skupaj zahtevali, da jim država ponudi pomoč – vlada je morala pod našimi pritiski popustiti in zagotoviti večini prekarnih delavcev, da lahko preživijo to težko obdobje,” so poudarili.

Da je izbruh novega koronavirusa prizadel tudi študente in druge mlade, pa opozarjajo v Zavodu Nefiks. Tako je študente najbolj prizadela nezmožnost opravljanja študentskega dela in s tem upad njihovih prihodkov, zaradi česar ne zmorejo plačevanja najemnin, pomoč staršev je pri večini vprašljiva, saj se tudi sami spoprijemajo z denarnimi težavami. Negotova finančna situacija skrbi za pospešen upad motivacije za študij, iskanja zaposlitve in ima neprizanesljiv vpliv na duševno stanje mladih.

Ob tem so na odločevalce naslovili konkretne predloge pomoči. Tako predlagajo denarno pomoč za študente, ki naj bo financirana iz državnega sklada, namenjenega subvencionirani prehrani, vsaj delno nadomestilo študentom, ki ne morejo opravljati študentskega dela in jim to predstavlja edini vir dohodka ter delno subvencioniranje najemnin študentom, ki bivajo pri zasebnikih.

STA