Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob 4. februarju, svetovnemu dnevu boja proti raku, poudarja pomen zdravega življenjskega sloga, s katerim lahko zmanjšamo tveganje za nastanek raka. Med drugim priporočajo več telesne aktivnosti, bolj zdravo prehranjevanje, izogibanje alkoholu in odločitev za opustitev kajenja.

Po podatkih Onkološkega inštituta največ ljudi v Sloveniji zboli in umre za raki, ki so predvsem posledica slabega življenjskega sloga, denimo kajenja, prekomernega uživanja alkohola, prekomernega hranjenja in debelosti ter pomanjkanja gibanja.

Zaradi življenjskega sloga za rakom pogosteje zbolevajo in umirajo moški. Slednji namreč v večji meri uživajo alkohol kot ženske, med njimi je tudi več debelih, prav tako jih več kadi. Po navedbah NIJZ lahko vsak sam sprejme ukrepe, s katerimi bo zmanjšal tveganje za nastanek raka.

Zdrav način življenja je ključen

Z ohranjanjem zdrave telesne teže in vključevanjem telesne aktivnosti v vsakdanje življenje lahko posamezniki po navedbah NIJZ zmanjšajo tveganje za nastanek mnogih običajnih vrst raka, denimo raka na debelem črevesu, prsih, maternici, jajčnikih, trebušni slinavki, požiralniku, ledvicah, jetrih ter napredovalega raka na prostati in žolčniku.

Z izogibanjem alkoholu zmanjšajo tveganje za nastanek raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, jeter, debelega črevesa, danke in dojk. “Več alkohola in pogosteje, kot ga oseba pije, večje je tveganje,” pravijo.

Veliko raka pa povzroča tudi kajenje, ki mu v svetu po statistiki pripisujejo 22 odstotkov vseh smrti zaradi raka. “Kajenje tobaka povzroča številne vrste raka, to so pljučni rak in rak dihalnih poti, rak ustne votline, glasilk, žrela, požiralnika, želodca, debelega črevesa in danke, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevodov, materničnega vratu, jajčnikov in akutna mieloična levkemija,” opozarjajo. Pri tem dodajajo, da je mogoče kajenju pripisati kar 88 odstotkov smrti zaradi pljučnega raka.

Rak slinavke s slabo prognozo

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana pa ob tem posebej opozarjajo na raka slinavke. Ta se po njihovih navedbah z okoli 400 novimi zbolelimi na leto v Sloveniji uvršča v zgornjo tretjino po pogostosti med vsemi raki v Sloveniji, hkrati pa na samo dno po lestvici preživetja. V povprečju bolniki po diagnozi namreč živijo 4,6 meseca, pet let po diagnozi pa živijo le še trije odstotki obolelih, so zapisali.

Pri tem opozarjajo, da je kirurški poseg v primeru te vrste raka učinkovit le v zgodnjem stadiju, zato izpostavljajo pomen njegovega zgodnjega odkrivanja. Dejavniki tveganja za to vrsto raka sicer so starost nad 65 let, kronično vnetje trebušne slinavke, nezdrav življenjski slog (kajenje, debelost), dednost in sladkorna bolezen po 50. letu. Prvi znaki so temen urin in svetlo blato.