V popravke novega protikoronskega zakona, ki bi si naj prvenstveno prizadeval za omilitev posledic epidemije in dobro državljanov, so se očitno prikradli tudi členi, ki bi lahko korenito preprečili prizadevanja za varstvo okolja, velikim podjetjem pa brez omejitev omogočili gradnje. Kljub pozivom nevladnikov je Državni zbor zakon v torek zvečer sprejel, posledice pa bi lahko bile, kot opozarjajo okoljevarstveniki, usodne.

Boj proti koronavirusu zahteva žrtve, zdi pa se, da bo ena od teh v Sloveniji tudi narava ...

Novi predlogi k proti-koronskim zakonom skrivajo marsikatero neprijetno presenečenje, ki iga ob površnem branju in prepričanju, da je v mislih politikov trenutno le realnost epidemije, zlahka spregledamo. A ne tega. 42. člen namreč ni ušel budnemu očesu nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja.

Omenjeni člen namreč določa, da se v novi zakon vključi novo poglavje 23.A o gradnji objektov o gradnji objektov ter novi členi od 100.b do 100.h. Ti elementi bi izdajo gradbenih dovoljenj sicer pospešili, hkrati pa bi zaradi poenostavljenih in skrajšanih postopkov zunaj odločanja o tem, ali se nekje sme graditi ali ne, ostali okoljevarstveniki.

Novi zakon naravovarstvene nevladnike precej omejuje, saj za sodelovanje v postopkih pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, ki zahtevajo presojanje vplivov na okolje, postavlja vrtoglave pogoje. Ker številne nevladne organizacije visokih in zahtevnih pogojev ne izpolnjujejo, bo gradnja investitorjem, ki bi s svojo gradnjo lahko oškodovali okolje, naravo in posledično prebivalce naše države, zlahka dostopna.

Nemogoči pogoji, zavezan jezik

Da bi roke zvezali tudi organizacijam, ki morebiti izpolnjujejo pogoje, predlog zakona vsebuje še eno zahtevo – organizacija mora pogoje izpolnjevati kar zadnji dve leti, pri tem pa se snovalci zakona najbrž niso vprašali o paradoksu, ki ga zahteva skriva.

Organizacija mora pogoje izpolnjevati kar zadnji dve leti, pri tem pa se snovalci zakona najbrž niso vprašali o paradoksu, ki ga zahteva skriva.

Kateri so torej pogoji, ki bi jih morala nevladna naravovarstvena organizacija izpolnjevati, da bi lahko imela besedo pri odločanju o gradbenem dovoljenju? Za tekoče leto, pa tudi za zadnji dve leti se za društva zahteva 50 aktivnih članov, za zavode 3 osebe s strokovno izobrazbo 7. stopnje ustreznega področja, zaposlene za polni delovni čas, ustanove pa morajo imeti ves čas najmanj 10 000 evrov premoženja.

Narava na milost in nemilost prepuščena investitorjem

Položaj nevladnih organizacij v Sloveniji kljub številnim prizadevanjem že sicer ni rožnat, taki predlogi pa bi ga lahko v prihodnje povsem dotolkli. Trenutno pa še posebno problematično vprašanje poraja prav 42. člen, ki bi lahko, če bi dejansko prišel v veljavo, pomenil številne gradbene projekte, ki bi bili z vidika varovanja okolja, pa tudi okoljevarstvene zakonitosti, sporni. A če nevladne organizacije zaradi neizpolnjevanja pogojev sploh ne bodo mogle do besede, tudi tega, da stoji naš novi nakupovalni center na območju, ki je visoko zaščiteno zaradi redkih ptičjih vrst, ne bomo vedeli.

»Nismo proti razvoju, smo pa proti razvoju, ki škodi okolju. Namen okoljevarstvene presoje je dati zeleno luč projektom, ki so okolju prijazni in trajnostni. Samo s takšnim razvojem imamo namreč prihodnost.«

Če dobrega protiargumenta ne ponudi že narava sama, bi stanje brez naravovarstvene opozicije neposredno kršilo tudi sedaj veljavno zakonodajo kot so Aarhuška konvencija ter številne druge, okoljevarstvene direktive EU, predpisi Natura 2000 in navsezadnje Ustavo RS … Slovenske nevladne organizacije s področja varovanja okolja so se sicer že združile in pozvale k ponovnemu premisleku, ob tem pa je društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo – EKO KROG, poudarilo: »Nismo proti razvoju, smo pa proti razvoju, ki škodi okolju. Namen okoljevarstvene presoje je dati zeleno luč projektom, ki so okolju prijazni in trajnostni. Samo s takšnim razvojem imamo namreč prihodnost.«

Ukvarjanje z gradbeno zakonodajo ni interventno

Društvo za opazovanje ptic Slovenije (DOPPS) je v povezavi s spornimi deli popravkov proti-koronskega zakona Vladi RS pripravilo tudi obsežen dopis, s katerim je želelo opozoriti na nevarnost, v katero lahko take odločitve pripeljejo. Predlagali so, da se 42. člen v celoti odstrani, nekateri pa dodajo. »Nastale razmere, ki so posledica epidemije COVID-19, sicer zahtevajo sprejem zakonodaje po nujnem postopku, pri čemer pa ugotavljamo, da se pod krinko nujnosti in brez ustrezne pravne podlage sprejema ureditve, ki niso v neposredni povezavi z zajezitvijo epidemije,« zapišejo.

»Posebno zaskrbljujoče je, da predlagane spremembe v ZIUZEOP-A posegajo na področja varovanja okolja in narave in predstavljajo tveganje za nastanek nepopravljivih vplivov na okolje in naravo. Interventni zakon s poseganjem v področje gradbene zakonodaje v ničemer ne prispeva k blaženju posledic COVID-19,« opozarjajo.

Omenjeni členi po mnenju DOPPS ter drugih okoljevarstvenih organizacij in zavednih posameznikov okoljskim nevladnim organizacijam odvzemajo pristojnosti in pravice ter »na široko odpirajo vrata okoljsko spornim in škodljivim gradnjam ter drugim posegom v okolje in prostor.«

»Zato strokovnjaki s področja biologije in naravovarstva ter mnenjedajalci v postopkih za pridobivanje vodnih in gradbenih dovoljenj ter dovoljenj, ki se izdajajo ob upoštevanju veljavne okoljske zakonodaje, pozivamo vlado, da v predlogu zakona ZIUZEOP-A črta celotno poglavje »23.A Gradnja objektov«, členi 100b-100h,« zahtevajo in poudarjajo, da ni nikakršne potrebe po tem, da bi se tako pomembna področja urejala interventno. Omenjeni členi po mnenju DOPPS ter drugih okoljevarstvenih organizacij in zavednih posameznikov okoljskim nevladnim organizacijam odvzemajo pristojnosti in pravice ter »na široko odpirajo vrata okoljsko spornim in škodljivim gradnjam ter drugim posegom v okolje in prostor.«

Gradbeni apetiti > narava

V oči bode tudi predlagani 100.č člen, ki obsega »predlog uvedbe postopka prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave,« kar je povsem v nasprotju s prizadevanji večine držav, ki se trudijo v zadnjih letih zaradi onesnaženosti, izginjanja živalskih vrst in podnebnih sprememb, okolje postaviti na prvo mesto. Podrobnejšo razlago problematičnosti posameznih elementov predlagane zakonodaje najdete tudi na spletni strani DOPPS.

Drugi paket interventnih ukrepov za blaženje posledic epidemije koronavirusa, ki zajema tudi zgoraj omenjene dele, je bil v Državnem zboru obravnavan v torek, 28.4., spornim členom, ki so po besedah Violete Tomič “ekološko in socialno zelo nevarni”, pa je nasprotovala le Levica.