Ministrstvo za okolje in prostor je danes predstavilo predlog novega stanovanjskega zakona. Ta bo po napovedih med drugim prinesel zamenjavo neprofitne najemnine s stroškovno, ki predvideva višje cene, ustanovitev stanovanjskih zadrug, najem tržnih stanovanj, ki se bodo oddajale kot javna in mnoge druge novosti.

Ministrstvo za okolje in prostor je danes v 45-dnevno javno obravnavo dalo osnutek novega stanovanjskega zakona, ki bo po navedbah ministrstva prinesel ukrepe za reševanje stanovanjske problematike. Med drugim naj bi omogočil več javnih najemnih stanovanj, nakup stanovanja tudi prekarcem in učinkovitejše upravljanje večstanovanjskih stavb.

“Mislim, da zakon zelo dobro naslavlja težave, s katerimi se danes soočamo glede stanovanjske problematike, sploh glede dostopa do stanovanj bolj ranljivih skupin – mladih s prekarno zaposlitvijo, mladih družin, socialno ogroženih. Rešujemo težave tako glede najemnih stanovanj kot samega nakupa stanovanj,” je danes na novinarski konferenci v Ljubljani ocenil minister Simon Zajc.

Konec neprofitni, prihaja stroškovna najemnina z višjimi cenami

Osnutek predvideva zamenjavo sedanje neprofitne najemnine s stroškovno. Ta bo višja, kot je sedaj neprofitna, se pa za uporabnike ne bo spremenilo nič, saj bo razliko pokril stanovanjski dodatek, je povedal državni sekretar na ministrstvu Aleš Prijon.

Upravičenost do stroškovne najemnine in do dodatka bodo preverjali vsako leto. Upravičenec, ki bo presegel mejo dohodka, pa bo lahko ostal v stanovanju, a bo moral plačevati višjo najemnino, do 1,5-kratnika stroškovne.

Republiški stanovanjski sklad in občinski skladi bodo z zamenjavo neprofitne s stroškovno najemnino dobili več denarja, ki ga bodo lahko namenili za vzdrževanje in gradnjo novih stanovanj, napoveduje ministrstvo.

Država bo za stanovanjski dodatek namenila precej več

Po sedanjem sistemu (po katerem subvencije za neprofitna stanovanja plačujejo občine, subvencije najemnikov tržnih stanovanj pa polovico občine in polovico država) so občine lani za subvencije namenile 12,4 milijona evrov, država pa 3,8 milijona evrov. Po novem sistemu (po katerem bodo občine subvencionirale tržni najem tistim, ki ne bodo dobili javnega stanovanja) naj bi občine za stanovanjski dodatek namenile 12,3 milijona, država pa 28,5 milijona evrov letno.

Najemali bodo tržna stanovanja in jih oddajali kot javna

Stanovanjski sklad RS bo ustanovil javno najemniško službo, ki bo najemala stanovanja na trgu in jih oddajala kot javna. Prijon je kot prednost za lastnike navedel, da ne bodo imeli opravka z oddajanjem – javna služba bo lastniku plačala najemnino, poiskala najemnika, skrbela za to, da bo stanovanje vrnjeno v prvotni obliki … Ministrstvo po grobih ocenah pričakuje, da bi lahko na ta način na trg prišlo od 20.000 do 30.000 (od 170.000 uradno praznih) stanovanj.

Lastniki bodo lahko z oddajanjem prek javne službe prejeli znesek stroškovne najemnine. Ta bo izračunana na podlagi stroškovne cene (novega) stanovanja, ki bo letno ažurirana in dostopna prek aplikacije na spletni strani ministrstva, in sicer bo najemnina lahko znašala do 5,2 odstotka te stroškovne cene. Po navedbah ministrstva bo stroškovna najemnina, odvisno od lokacije, znašala med 5 in 7,30 evra na kvadratni meter.

Če upravičenec ne bo mogel odplačati posojila, bo lastništvo stanovanja in posojilo prevzel Stanovanjski sklad RS

Zakon prinaša tudi možnost državne garancije za posojila za mlade in mlade družine, ki sedaj ne morejo priti do posojila za nakup stanovanja. V primeru, da upravičenec ne bo mogel več odplačevati posojila, bo lastništvo stanovanja in posojilo prevzel Stanovanjski sklad RS, upravičenec pa bo lahko ostal v stanovanju in plačeval stroškovno najemnino. Zakon bo glede garancij sicer dal le podlago, podrobnosti – npr. kdo bo upravičen do takšne garancije in za kakšno stanovanje, koliko garancij bo zagotovila država – bo treba še opredeliti, pravijo na ministrstvu.

Prihajajo stanovanjske zadruge

Predviden je dvig omejitve za zadolževanje občinskih stanovanjskih skladov za gradnjo stanovanj, in sicer s sedanjih 10 na 50 odstotkov kapitala sklada.

Zakon bo predvidoma opredelil tudi pogoje za stanovanjske zadruge. Pri teh bo stanovanjski sklad sodeloval z vložkom, predvidoma v obliki zemljišča, člani zadruge pa bodo z lastnimi vložki prispevali del sredstev za gradnjo. Za preostali del se bo predvidoma najelo posojilo z garancijo republiškega stanovanjskega sklada. Člani zadruge ne bodo lastniki stanovanja (da bi ga lahko npr. prodali), ampak bodo ob morebitnem izstopu iz zadruge dobili vložek povrnjen.

Upravniku stavb le 5-letni mandat

Novosti so predvidene tudi glede upravljanja večstanovanjskih stavb. Med drugim bo mandat upravnika omejen na pet let (sedanje pogodbe za nedoločen čas bodo z zakonom avtomatično spremenjene v pogodbe za pet let), lastniki se bodo glede upravnika odločali s 50-odstotno večino.

Uveden bo obvezen register upravnikov, ki bo vzpostavljen na spletni strani ministrstva. Upravniki bodo morali za rezervni sklad za vsako stavbo odpreti ločen fiduciarni račun, upravljali pa ga bodo lahko le skupaj z etažnimi lastniki.

Za oddajanje prek Airbnb potrebno 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov

Za opravljanje nemoteče dejavnosti v delu stanovanja ne bo treba pridobivati soglasij, za motečo dejavnost pa bo potrebno 75-odstotno soglasje in soglasje vseh neposrednih sosedov.

Za opravljanje dejavnosti v celotnem stanovanju, torej za spremembo namembnosti, bo veljal gradbeni zakon, ki zahteva 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov. V to kategorijo bo po Prijonovih besedah spadalo tudi oddajanje stanovanja prek Airbnb, ker da gre za “komercialno dejavnost”.

Za posle rednega upravljanja (določitev upravnika, hišni red, vzdrževanje in izboljšave) bo po novem potrebno 50-odstotno soglasje. Med te posle bo po Prijonovih besedah spadala npr. tudi vgraditev dvigala, če ne posega v konstrukcijo stavbe.

75-odstotno soglasje (sedaj 100-odstotno) bo potrebno npr. za gradbena dela, ki zahtevajo gradbeno dovoljenje, in za pogodbo o medsebojnih razmerjih. Preglasovani lastniki bodo imeli možnost sprožitve nepravdnega spora.

Stanovanjski stroški odslej glede na uporabno površino

Stanovanjski stroški se po novem ne bodo več delili po številu uporabnikov stanovanja, ampak glede na površino stanovanj, razen če se bodo lastniki v pogodbi o medsebojnih razmerjih dogovorili drugače.

Koalicija se je zavezala, da bo sredstva za stanovanjsko področje do konca mandata zvišala na 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar bi pomenilo okoli 200 milijonov evrov letno, pet- do desetkrat več kot sedaj. Ni pa predviden sistemski vir za to področje, ampak se bo sredstva opredeljevalo z vsakokratnim proračunom.

Zakonske spremembe bodo gotovo vplivale na stanovanjski trg, je ocenil Prijon, a dodal, da bo do teh sprememb prišlo postopoma.

STA