Netopirji so bili v zadnjih tednih deležni precejšnje negativne pozornosti, kar nikakor ne pripomore k njihovemu že sicer ogroženemu stanju. Te izredno zanimive in edinstvene živali najdemo tudi v Sloveniji, naša dežela pa se lahko pohvali s celo 30 različnimi vrstami netopirjev, od tega jih v Mariboru živi kar 13.

Mali podkovnjak, ki ga vidimo na fotografiji, je le ena od kar tridesetih vrst netopirjev pri nas, o teh nočnih živalih pa lahko povemo marsikaj zelo zanimivega.

Koronavirus netopirjem v medijih trenutno povzroča veliko krivico, zato mimo vprašanja o tem, kako so te nočne živali povezane s številnimi boleznimi, ki se jim pripisujejo, nikakor ne moremo. O prenašanju bolezni, predvsem pa življenju netopirjev, njihovi pogostosti v naših krajih ter njihovem življenju poklepetamo z bodočim študentom biologije na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM, ki se ljubiteljsko ukvarja s preučevanjem lokalnih živalskih in rastlinskih vrst, Vidom Potočnikom.

»Prenos različnih bolezni med vrstami ni nič nenavadnega in se dogaja pod popolnoma naravnimi pogoji. Tudi SARS-Cov-2 ni nobena izjema, saj že vemo, da gre za zoonozo, tj. bolezen, ki se lahko prenese iz živali na človeka, ki je zaradi naključne mutacije pridobila nov krog gostiteljev. Netopirjem zagotovo delamo krivico, saj takšni primeri niso osamljeni in se dogajajo neprestano,« razlaga Vid in nadaljuje: »Spomnimo se samo malarije, ki človeštvo spremlja že kar nekaj časa, a ima svoj izvor v živalskih vrstah. Plazmodij, ki povzroča malarijo, po nekaterih filogenetskih raziskavah izvira iz naših sorodnikov, goril.«

»Seveda obstajajo tudi obratni prenosi, ko smo bili ljudje tisti, ki smo živalskim populacijam prenesli nevarne bolezni, čemur pravimo reverzne ali obratne zoonoze. Pomenljive pa so tudi bakterije iz roda salmonel, ki naj bi jih ljudje prenesli na antarktične morske ptiče in s tem prizadeli polarne ekosisteme.«

»Seveda obstajajo tudi obratni prenosi, ko smo bili ljudje tisti, ki smo živalskim populacijam prenesli nevarne bolezni, čemur pravimo reverzne ali obratne zoonoze. Poznanih je veliko takšnih primerov; omenim lahko nekatere tipe človeške gripe, ki je prizadela tudi prašiče in mesno industrijo. Pomenljive pa so tudi bakterije iz roda salmonel, ki naj bi jih ljudje prenesli na antarktične morske ptiče in s tem prizadeli polarne ekosisteme,« doda nadvse zanimiv podatek.

Prenašalci z izjemnim imunskim sistemom

Še vedno pa odprto ostaja vprašanje – zakaj netopirji bolezni prenašajo, sami pa ostajajo zdravi … »Netopirji so nedvomno rezervoar različnih bolezni zaradi specifičnega načina življenja, saj so v veliki večini primerov družabne živali, ki delež dneva preživijo skupaj v jami, kjer so si relativno blizu, kar različnim bakterijskim in virusnim parazitom olajšuje prehod med osebki. Podobno se dogaja pozimi, ko ti sesalci prezimujejo in se jih veliko zbere na relativno majhni površini,« pojasnjuje Vid.

»Znanstveniki predvidevajo, da ima pri tem pomembno vlogo evolucijska starost, saj so netopirji ena izmed izvornih skupin sesalcev, ki se je številnim parazitom prilagodila tekom evolucijskega razvoja.«

Netopirji so obenem tudi živali z dolgo življenjsko dobo, kar še poveča možnost prenosa in ustvari ugodno življenjsko okolje za različne mikroorganizme, razlaga mladi biolog in doda: »Zaenkrat še ni znanih veliko podatkov o nenavadni odpornosti netopirjev na različne viruse in bakterije, ki si v njih poiščejo zatočišče. Znanstveniki predvidevajo, da ima pri tem pomembno vlogo evolucijska starost, saj so netopirji ena izmed izvornih skupin sesalcev, ki se je številnim parazitom prilagodila tekom evolucijskega razvoja. Poleg tega naj bi netopirji posedovali nekoliko poseben metabolizem, ki jim omogoča takšno odpornost. Več raziskav pa potrebuje tudi njihova imunologija, da bomo lahko z gotovostjo trdili, kaj jim omogoča tolikšno odpornost.«

Slovenija – raj za netopirje

Netopirji pa ne smejo biti le sinonim za bolezni, saj o njihovem življenju vemo mnogo več. Precej vrst teh malih nočnih živali pa najdemo celo pri nas. »V Sloveniji najdemo kar nekaj netopirjih vrst, ki so vse iz podreda malih netopirjev, za katere je značilna žužkojeda prehrana. Po nekaterih podatkih naj bi v Evropi živelo 32 vrst netopirjev, Slovenci pa se lahko pohvalimo kar s tridesetimi. Pri nas so netopirji predvsem iz družine podkovnjakov, najdemo tudi pripadnike družine gladkonosih netopirjev in dolgokrilcev,« pove Vid Potočnik.

»Po nekaterih podatkih naj bi v Evropi živelo 32 vrst netopirjev, Slovenci pa se lahko pohvalimo kar s tridesetimi.«

»Med slovenskimi vrstami lahko izpostavim velikega in malega podkovnjaka, pogosto pa srečamo tudi navadnega in malega netopirja. Za podred malih netopirjev je značilna nekoliko manjša velikost, saj največje pripadnike netopirjev najdemo med tropskimi vrstami velikih netopirjev. Dober primer so zanimive leteče lisice, ki se hranijo s sadeži in rastlinskim nektarjem,« še pove.

Zaradi skrivnostnosti, verovanj in gvana vse bolj ogroženi

Povsem lahko pa se zgodi, da bo v prihodnosti vrst vse manj, kar je v veliki meri odvisno od nas. V Vidom spregovoriva tudi o ogroženosti: »Tako kot velika večina živalskih vrst so tudi netopirji precej ogroženi. Ogroža jih že sam način življenja, saj spadajo med vrste, ki se razmnožujejo relativno počasi. Običajno samica poleže enega mladiča letno, kar je lahko nevarno za ohranjanje stalnega števila populacije.«

Netopirje si predstavljamo kot majhne, srhljive nočne živali, ki z glavo navzdol visijo s stropa. A te nadvse zanimive živali so mnogo več kot to …

»Dodatno jim škodi izguba primernega habitata, čeprav so se mnoge vrste uspele prilagoditi človeškim naseljem, kjer si lahko poiščejo bivališče. Žal zaradi mnogih predsodkov ljudje niso veseli, če si netopirji za prenočišče izberejo njihovo hišo in jih mnogokrat preženejo. Za velike netopirje je usodno tudi izsekavanje tropskih gozdov, kjer ti sesalci živijo,« pripoveduje Potočnik.

»Žal zaradi mnogih predsodkov ljudje niso veseli, če si netopirji za prenočišče izberejo njihovo hišo in jih mnogokrat preženejo.«

»Dalje netopirje preganjajo številni nabiralci njihovih iztrebkov – gvana, ki je izjemno kakovostno gnojilo, polno dušika in fosforja. V manj razvitem svetu netopirje pobijajo zgolj zaradi strahu, ki ga povzročajo številni miti in legende,« nadaljuje in doda: »Rad pa bi izpostavil bolezen, ki je zdesetkala populacije teh letečih sesalcev in se imenuje sindrom belega nosu. Gre za bolezen glivnega izvora, ki napada predvsem med hibernacijo in pogosto povzroči smrt celotnih populacij.«

Živali z naravnim sonarjem, ki se v resnici ne hranijo s krvjo

Netopirje si radi predstavljamo kot srhljive majhne živali, kako obrnjeni na glavo visijo s stropa temne jame. Pa so res le to? »Netopirji so tako nenavadni prav zaradi nočne aktivnosti, ki jih dela še bolj skrivnostne. Opazujemo jih lahko ob večerih, ko začnejo z lovom in prhutajo okoli hiš v naselju, posebno pozornost pa namenjajo bližini javne osvetljave, kjer se nahajajo velike količine žuželk. Podnevi jih običajno ne vidimo, saj spijo na razmeroma skritih mestih,« pove Vid.

Kar 13 vrst netopirjev najdemo tudi v Mariboru.

»Zatočišče si najdejo v kakšnih starejših hišah, cerkvenih zvonikih ali v jamah; medtem ko veliki netopirji v tropih bivajo v krošnjah ogromnih dreves, kjer pogosto skupaj živijo cele družine. Naši netopirji so zelo koristni ravno zaradi prehrane, saj se hranijo z žuželkami in tako zmanjšujejo populacije škodljivih insektov. Prisotnost netopirjev nedvomno zmanjša število komarjev. Pri lovu uporabljajo posebno taktiko imenovano eholokacija, kjer oddajajo visokofrekvenčne zvoke, ki se od odbijajo od predmetov v okolici in od živali, na podlagi česar netopirji sklepajo o lokacijo njihovega plena,« pripomni.

13 vrst tudi v Mariboru

Z netopirji je povezanih veliko zmot in šegavih predstav, ki pa so zanje lahko precej škodljive. »Rad bi opozoril na nekatere zmote, ki so se v zgodovini zasidrale v človeško dojemanje netopirjev in jim sedaj škodijo. Netopirji so večinoma žužkojedi in se, razen nekaterih izjem, ne hranijo s krvjo, vsekakor pa noben netopir ne bo napadel človeka. Družba pogosto pozabi tudi, da so netopirji edini sesalci, ki so zmožni letenja in ne zgolj jadranja. Mariborčani pa smo lahko veseli, da so si naše mesto za svoje prebivališče izbrali pripadniki kar 13 vrst netopirjev,« še posebej poudari Vid Potočnik, ki pove, da smo lahko v Sloveniji še posebej veseli, da imamo Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, ki dejavno informira javnost o teh zanimivih živalih ter hkrati skrbi za njihovo dobrobit.