Med najbolje plačane v javnem sektorju se redno uvrščajo zdravniki, ki predstavljajo veliko večino na seznamu 1000 najbolje plačanih. Po podatkih, ki jih sporočajo javnih zavodi, nekateri zdravniki krepko presegajo mesečno povprečno delovno obveznost 174 ur in na mesec opravijo več kot 350 ur dela.

Podatke je pred dnevi objavil Radio Slovenija, ki je objavil tudi odziv predsednika zdravniškega sindikata Fides Konrada Kuštrina. Ta sicer podatkov, kje so zaposleni zdravniki z največ nadurami, nima, predvideva pa, da na intenzivnih oddelkih, v transplantacijski dejavnosti, helikopterski pomoči …

Na pomisleke, da lahko preutrujenost, če zdravnik dela 16 ur na dan, vodi tudi do napak in tako vpliva na varnost zdravljenja bolnikov, pa je odgovoril: “Kakšna bi bila pa varnost, če zdravnika na tem oddelku ali v helikopterju ne bi bilo?” Delodajalec ima pravico, da zdravnika ne razpiše na delo in v Fidesu so bili prvi, ki so opozarjali na pomanjkanje zdravnikov, in so prvi, ki zagovarjajo evropski delovni čas, je dejal.

Nekateri so ves čas na tapeti

Tudi direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Vojko Flis ugotavlja, da gre za posledico pomanjkanja zdravnikov. Kot je dejal, to še posebej velja na strokovnjake na nekaterih posebnih področjih. Ti so po njegovih besedah “seveda ves čas na tapeti, saj lahko le oni opravijo neko intervencijo, kar pomeni, da so na razpolago skoraj 24 ur na dan”. V izjavi ob robu seje sveta UKC Maribor je dodal, da pa si seveda želijo več strokovnjakov, da bi lahko te ljudi razbremenili.

Na ministrstvu za javno upravo so sicer pojasnili, da so podatke o zdravniških plačah pripravili kot odgovor na novinarsko vprašanje, sledili pa so tudi pozivu Fidesa izpred časa, da bi bilo korektno pri objavi najvišjih plač navesti tudi, koliko dela je nekdo za takšno plačo opravil.

Vodja sektorja za plače Branko Vidič je pojasnil, da so pogledali podatke, ki jih v informacijski sistem ISPAP v skladu s predpisano metodologijo posredujejo vsi proračunski uporabniki. Nikakor pa ne morejo na tej podlagi trditi, da gre za kakšna odstopanja od veljavne ureditve ali morebitne kršitve.

Večanje dežurnega in nadurnega dela

Sicer pa podatki za letošnji junij kažejo, da je bilo od skupno 6494 zdravnikov v najvišjem, 57. plačnem razredu 2176 zdravnikov. Od avgusta 2017 do junija 2018 pa so se zdravnikom v povprečju plače dvignile za 2,5 plačnega razreda, pri čemer en plačni razred pomeni štiri odstotke višjo osnovno plačo.

Ugotovili so tudi, da sta se povečala tako delež dežurnega, kot nadurnega dela. V obeh primerih gre za delo prek polnega delovnega časa, je pa nadurno delo bolje plačano. Presoja o tem, ali bo za zdravnika odredil delo v dežurstvu ali nadurno delo, pa je na njihovih delodajalcih oz. vodjih, ki razporejajo delo, je še pojasnil Vidič.

So pa pri pregledu podatkov naleteli tudi na dva primera, ko imata zdravnika sklenjeno pogodbo za polovičen delovni čas, a vseeno opravljata delo preko polnega delovnega časa.

Kar pa zadeva najvišje plače okoli 10.000, 11.000 evrov, v enem primeru tudi 14.000 evrov, pa so na ministrstvu za javno upravo še pojasnili, da nekateri zdravniki ob zdravniškem opravljajo tudi delo direktorjev zdravstvenih zavodov.

Na ministrstvu za zdravje pa so pojasnili, da so ministrstvo za javno upravo zaprosili za podatke o najbolje plačanih zdravnikih. Te bodo analizirali. Minister za zdravje Samo Fakin pa ocenjuje, da je nastalo stanje posledica napredovanj in s tem višje osnove za obračun ostalih oblik dela za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva.

O organizaciji dela v bolnišnicah bo Fakin spregovoril na prvem sestanku z vodstvi bolnišnic. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, naj bi se z vodstvi zdravstvenih zavodov dobil v 14 dneh.

STA