Nagrajevanje: Povprečni družinski zdravnik bo dobil 400 evrov več

“S tem sledimo cilju narediti družinsko medicino bolj privlačno,” je vlada po sprejetju aneksa sporočila na Twitterju. Z aneksom dve namreč urejajo finančni del reševanja problematike primarnega zdravstva. Kot je po seji dejal minister za zdravje Aleš Šabeder, so z ukrepom sledili ključnemu in glavnemu cilju, da nagradijo bolj obremenjene zdravstvene time družinske medicine.

Aneks je tako določil način nagrajevanja timov ambulant družinske medicine, ki presegajo z aneksom ena določen normativ 1895 glavarinskih količnikov. V novem obračunskem modelu so po besedah ministra oblikovali razrede, v katere so razporejeni vsi timi, ki presegajo ta normativ. Lestvica dodatnega nagrajevanja se začne pri štirih odstotkih in konča pri 20 odstotkih osnovne plače.

Šabeder je posledice danes sprejetega ukrepa ilustriral tudi s konkretnim primerom. Povprečni družinski zdravnik, ki je v 54. plačnem razredu in je dosegel trenutno državno povprečje obremenitve pri 2395 glavarinskih količnikih, bo po tej lestvici na mesec dobil približno 400 evrov več. Medicinska sestra v 37. plačnem razredu bo pri taki obremenitvi dobila dodatnih 235 evrov, tehnik zdravstvene nege pa 173 evrov.

Aneks bo začel veljati s prvim avgustom, kar pomeni, da ga bodo zdravstveni timi občutili pri avgustovski plači, ki bo izplačana v začetku septembra.

Ta obračunski model na leto prinaša finančne posledice v višini 11,7 milijona evrov, v letošnjem letu pa 4,8 milijona evrov. Letos bodo sredstva za financiranje aneksa dve po besedah ministra zagotovili iz tako imenovanih neporabljenih stalnih postavk Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Menijo, da bodo zdravniki preklicali odpovedi

Minister računa, da jim bo z ukrepom uspelo pomiriti obremenjene družinske zdravnike. Ti so na svojo preobremenjenost namreč opozarjali tudi s kolektivnimi odpovedmi, ki so jih po sprejetju aneksa ena zamrznili do jeseni. Do takrat so ministrstvu dali čas, da zagotovi finančna sredstva za dodatne time družinske medicine in za nagrajevanje zdravnikov za dodatno delo. Primarni zdravniki so namreč enotni, da je treba nujno doseči stoodstotno plačilo opravljenih storitev pri novo določenem normativu.

Kot je dejal Šabeder, za zdaj sicer še nima nobene informacije, ali so z ukrepom uspeli prepričati družinske zdravnike. Verjame pa, da so tisti zdravniki, ki so svoje odpovedi pogojevali s spremembami znotraj sistema, uvideli, da so pristojni naredili vse, da jim pridejo naproti. “Verjamem, da bodo dokončno umaknili svoje odpovedi,” je dejal. Ob tem pa je opozoril na finančne omejitve, zaradi katerih so tudi lestvico nagrajevanja pripravili tako, da bodo lahko zagotovili potrebna sredstva.

Šabeder sicer z ministrom za finance Andrejem Bertonceljem še vedno išče rešitve za sprejetje odloka, s katerim bi zvišali letošnjo porabo ZZZS. V zdravstveno blagajno naj bi se do konca leta namreč nabralo dodatnih 53 milijonov evrov, pri porabi teh sredstev pa se je zataknilo zaradi ustavne presoje proračunskih dokumentov.

Aneks dve poleg novega obračunskega modela za ambulante družinske medicine in pediatrije določa tudi dvig cen storitev za program zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodih za okoli pet odstotkov. Finančni učinek na letni ravni je 6,7 milijona evrov, letos 1,7 milijona evrov, so sporočili z ministrstva za zdravje. Za koordinacijo in upravljanje implementacije centrov za duševno zdravje ter podporo izvajalcem bo namenjenih okoli 370.000 evrov, za širitve in vzpostavitev slovenskega registra endoprotetike pa slabih 254.000 evrov.

Skupni finančni učinki aneksa dve v letošnjem letu tako znašajo sedem milijonov evrov, finančne posledice predlogov pa so v okviru poslovanja ZZZS za leto 2019 in skladne s finančnim načrtom ZZZS.

Prav tako je v aneksu zagotovljenih dodatnih 5,3 milijona evrov za nadaljevanje projekta Krepitev zdravja za vse, financiranje pa se začne s prihodnjim letom. Med naslednjimi koraki za urejanje razmer v primarnem zdravstvu pa je minister napovedal pripravo paketa ukrepov za zmanjšanje administrativnih obremenitev do jeseni.

STA