Slovenija zbira ponudnike za nabavo vojaških oklepnikov, zaradi članstva v konzorciju za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), pa bi znali biti ponovno v igri oklepniki 8 x 8 Boxer. Spomnimo, postopek nabave je začela že Cerarjeva vlada, prekinila pa ga je Šarčeva, saj se je izkazalo, da je bil celoten postopek zasnovan nepregledno, cena previsoka, družba Artec, ki je v lasti nemškega orožarskega velikana Rheinmetall, pa ni bila pripravljena podpisati protikorupcijske klavzule, čeprav je bil Rheinmetall leta 2014 pravnomočno obsojen zaradi podkupovanja v Grčiji. Ob tem se je izkazalo, da je bila slovenska vojska v pogajanjih z OCCAR stisnjena ob kot, saj je pogodba predvidevala kar milijon evrov višjo ceno po vozilu, kot so zanj plačali Litvanci. To je še posebej zanimivo, saj je Slovenija vstopila v konzorcij OCCAR prav zaradi protikorupcijske varnosti, večje transparentnosti ter zagotovila, da bomo oklepnike boxer kupili po enaki ceni kot Litvanci, Nizozemci in Nemci.
Druge države z občutno nižjo ceno
V istem času se je za nabavo nemških boxerjev za občutno nižjo ceno odločila Litva, ta se danes sooča z veliki težavami. Velike zamude pri dobavah in napake pri integraciji različnih obrambnih sistemov so pri litvanski vladi prižgale vse alarme, zato velja posebna pozornost, saj gre v slovenskem primeru za orožarski posel desetletja.
Slovenski vojski se sicer definitivno obetajo boljši časi, saj bo v naslednjih šestih letih deležna kar 780 milijonov evrov za modernizacijo in nakup vojaške opreme. Levji delež sredstev bo namenjen oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine oz. nabavi vozil 8 x 8 in 4 x 4, in sicer kar 408 milijonov evrov. Ne glede na različne pomisleke javnosti ali nova oklepna vozila vojska resnično potrebuje, zaveza NATU in zagotavljanje varnosti našim vojakom na misijah, terja oblikovanje vsaj ene srednje bataljonske skupine, za kar bi slovenska vojska potrebovala 50 osemkolesnikov s topovi kalibra 30 milimetrov.
Nabava patrij kot kaže zastaral
A tu se odpira že novo vprašanje, sploh če vemo, da Slovenija pri nabavi vojaške opreme mnogokrat ni imela najbolj srečne roke – spomnimo zgolj na sago s finsko Patrio. Zaradi korupcijske afere je bil posel prekinjen, že dobavljenih 30 patrij pa bo predelanih v podporna vozila. Slovenska vojska tako poleg patrij razpolaga le še s 85 Valuki, različico lahkega večnamenskega kolesnega pehotnega bojnega vozila SSF Pandur, za kar se tudi pričakuje bodisi nadgradnja ali postopna zamenjava starih vozil z novimi, a je projekt kot kaže zastal.
Zamude pri dobavi
A kot rečeno, Litva se danes sooča z zamudami z izdelavo in dobavo vozil Boxer 8×8, še dodatne zamude pa nastajajo zaradi pandemije in počasne integracije različnih sistemov v posamezna vozila. Pogodbo za nabavo 88 vozil so podpisali leta 2016, prvi dve vozili dobili junija 2019, nato pa se je proizvodnja izredno upočasnila, česar ne gre pripisati le pandemiji, temveč očitni neresnosti dobavitelja, podjetja Artec.
Litovsko obrambno ministrstvo je zato že sprožilo krizne sestanke z najvišjimi predstavniki mednarodnega konzorcija OCCAR, ki posreduje pri projektu nabave omenjenih boxerjev, uradno pehotnih bojnih vozil Vilkas (IFV). Predstavniki obeh strani so razpravljali o napredku pri projektu, časovnem okviru dobave in njihovih tehničnih pomanjkljivostih ter primanjkljajih, ki so jih opazili.
Dolgo pričakovana nabava novih oklepnikov
Namestnik litovskega obrambnega ministra Vilius Semeška je diplomatsko povedal le, da časovnica dobav ni zadovoljiva, saj gre za prednostni projekt ministrstva, ki s to nabavo zaključuje eno najpomembnejših faz modernizacije litovskih oboroženih sil. Verjetno ni potrebno dodatno omeniti, da gre pri nabavah novih oklepnikov tudi v slovenskem primeru za dolgo pričakovan in ključni moment za modernizacijo Slovenske vojske in varnost naših vojakov. Po propadlem poslu s finsko Patrio ter leta 2019 prekinjenem postopku nabave taistih boxerjev, kjer je bila predvidena pogodba kljub “patronatu” OCCAR netransparentna in škodljiva za državo, hkrati pa še bistveno dražja od dogovorov, bi res veljalo, da ministrstvo za obrambo dvakrat premisli preden se odloči za najboljšega ponudnika. Slovenska vojska, pa tudi davkoplačevalci, si zaslužimo najboljše, zato previdnost ni odveč. Morda nam bo tokrat le uspelo.
