Krvodajalstvo je v Sloveniji prostovoljno, anonimno in neplačano. Zbiranje polne krvi poteka na rednih terenskih krvodajalskih akcijah in na transfuzijskih ustanovah po državi. “Na krvodajalsko akcijo se lahko prijavi vsaka zdrava odrasla oseba v starosti od 18 do 65 let, z veljavnim slovenskim dokumentom. Krvodajalec mora pred odvzemom krvi odgovoriti na vprašanja o svojem zdravstvenem stanju,” je pojasnila dr. med., spec. transfuziolog Erika Kavaš, iz mariborskega centra za transfuzijsko medicino.
Prav vsak ne more darovati krvi
Na podlagi vprašanj, ki jih zdravnik postavi krvodajalcu pred darovanjem krvi, mora zdravnik izključiti akutne in kronične bolezni, ki bi morebitno ogrožale zdravje krvodajalca po darovanju krvi ali prejemnika po transfuziji pripravkov krvi.
V transfuzijski medicini skupaj z glavnim organizatorjem krvodajalskih akcij Rdeči križ Slovenije skrbijo za nemoteno preskrbo s krvjo. “V tekočem letu tudi pri zbiranju krvi upoštevamo vse ukrepe za preprečevanje prenosa COVID-19. Krvodajalci se na odvzem naročajo po telefonu,” je povedala Kavaševa.
Kdo lahko daruje kri
Telesna teža krvodajalca mora biti najmanj 50 kilogramov. Upoštevajo pa tudi višino krvodajalca. Ženske lahko polno kri darujejo vsake štiri mesece, moški pa vsake tri mesece. Pred odvzemom krvi določijo tudi raven hemoglobina v krvi. Za ženske ga mora biti nad 125 gramov na liter krvi, za moške pa nad 135 gramov na liter krvi. Preverijo tudi krvni pritisk in utrip srca na minuto.
Telesna teža krvodajalca mora biti najmanj 50 kilogramov. Upoštevajo pa tudi višino krvodajalca. Ženske lahko polno kri darujejo vsake štiri mesece, moški pa vsake tri mesece. Pred odvzemom krvi določijo tudi raven hemoglobina v krvi. Za ženske ga mora biti nad 125 gramov na liter krvi, za moške pa nad 135 gramov na liter krvi. Preverijo tudi krvni pritisk in utrip srca na minuto.
“Pred darovanjem moramo preveriti tudi, ali ima krvodajalec infekcijske bolezni, bolezni srca in ožilja, motnje strjevanja krvi, bolezni krvotvornih organov, bolezni dihal, alergije, bolezni prebavil in presnove, bolezni endokrinih organov, bolezni sečil, bolezni žičevja, bolezni kože, in ginekološka obolenja ter katera cepljenja je imel. Preveriti moramo še, ali sta prisotna nosečnost in dojenje, spolno prenosljive bolezni in tvegano spolno vedenje, avtoimuna obolenja, maligne bolezni in psihiatrična obolenja. Tveganje predstavljajo tudi določeni kirurški in drugi posegi, zdravila in droge, nevarna opravila ter določeni potencialno nevarni konjički,” je pojasnila Kavaševa.
Oseba, ki ima redno terapijo proti alergiji, naj ne daruje krvi v času težav. Sladkorni bolnik, ki prejema terapijo v obliki tablet, lahko daruje kri, bolniki z inzulinom pa so trajno odklonjeni. Po prejemu tetovaže mora krvodajalec počakati najmanj štiri mesece, da lahko daruje kri. Zdravnik odloča o začasnem ali trajnem odklonu krvodajalca.
Po odvzemu kri tudi testirajo
“Po vsakem odvzemu krvodajalce testiramo na označevalce bolezni – Hepatitis B, Hepatitis C, HIV in Sifilis. V primeru, da so potrjevalni testi pozitivni, krvodajalca povabimo na razgovor in jih z medicinsko dokumentacijo usmerimo k zdravniku specialistu,” je povedala Kavaševa. Krvodajalca v tem primeru po protokolu prijavijo tudi epidemiološki službi.
Posebni kriteriji veljajo za posebne odvzeme
“Afereza je način zbiranja sestavin krvi, pri katerem se odvzeta venska kri ločuje v želene sestavine, ki jih s pomočjo posebne naprave zadržimo zunaj telesa, preostale sestavine krvi pa vrnemo darovalcu,” so napisali na zavodu za transfuzijsko medicino. Faze afereznega postopka (odvzem krvi, ločevanje krvi, zadrževanje želenih sestavin in vračanje preostalih sestavin krvi) se ponavljajo, dokler ne zberejo predvidene količine krvne sestavine. Poznamo plazmaferezo, tromboferezo, levkocitaferezo in eritrocitaferezo.
Krvodajalec lahko na odvzem plazme ponovno pride po dveh tednih
Plazmafereza je postopek zbiranja plazme. “Krvodajalcu odvzamemo polno kri, izločimo plazmo in vrnemo krvne celice nazaj v krvni obtok. Tako krvodajalcu odvzamemo od 500 do 600 mililitrov plazme. Postopek odvzema plazme traja približno pol ure. Krvodajalec lahko pride ponovno na odvzem plazme že po dveh tednih. V enem letu lahko krvodajalec daruje do 15 litrov plazme,” so zapisali na zavodu. Zbiranje plazme je namenjeno izdelavi zdravil iz krvi za zdravljenje redkih bolezni (motenj strjevanja krvi in bolezni imunskih pomanjkljivosti). V nasprotju s popolno samozadostnostjo preskrbe s krvjo v Sloveniji – naši krvodajalci nudijo dovolj krvi za oskrbo bolnikov – zagotavljajo slovenski krvodajalci le delno samooskrbo na področju zdravil iz krvi.
Zbiranje plazme je namenjeno izdelavi zdravil iz krvi za zdravljenje redkih bolezni (motenj strjevanja krvi in bolezni imunskih pomanjkljivosti). V nasprotju s popolno samozadostnostjo preskrbe s krvjo v Sloveniji – naši krvodajalci nudijo dovolj krvi za oskrbo bolnikov – zagotavljajo slovenski krvodajalci le delno samooskrbo na področju zdravil iz krvi.
Kompnente krvi lahko sicer z aferezo darujejo zdravi, polnoletni krvodajalci, ki so vsaj enkrat darovali kri, ne da bi nastali neželeni zapleti. Izpolnjevati morajo pogoje, ki veljajo za darovalce polne krvi. “V primeru posebnega odvzemapreverimo tudi žile (vene) pred odvzemom. Raven beljakovin v krvi krvodajalca mora biti v primeru plazmafereze nad 60 gramov na liter krvi,” je dodala Kavaševa.
Vpliv darovanja na počutje krvodajalca bistveno povezan s strahom
“Na počutje močno vpliva psihofizično stanje darovalca. Pri mladih krvodajalcih strah bistveno vpliva na uspešnost odvzema,” je pojasnila in dodala, da naj bodo krvodajalci pred odvzemom krvi naspani in spočiti. Pred odvzemom je priporočen tudi nemastni obrok hrane. V primeru darovanja polne krvi se lahko pojavi omotica, vrtoglavica, slabo počutje, včasih tudi izguba zavesti. Ti učinki so prehodni in ponavadi po ustrezni oskrbi krvodajalca povsem izzvenijo. Kot so pojasnili na zavodu, so na splošno neželeni učinki darovanja krvi redki.
“Na počutje močno vpliva psihofizično stanje darovalca. Pri mladih krvodajalcih strah bistveno vpliva na uspešnost odvzema,” je pojasnila in dodala, da naj bodo krvodajalci pred odvzemom krvi naspani in spočiti. Pred odvzemom je priporočen tudi nemastni obrok hrane.
Med afereznim postopkom so možni podobni zapleti kot pri darovanju polne krvi. »Vračanje sestavin v krvi z antikoagulansom lahko tako pri darovalcu sproži pomanjkanje kalcija v krvi z znaki, kot so mravljinčenje v prstih na rokah in nogah, okoli ust in na glavi. Vendar ti znaki zelo hitro izzvenijo, ko upočasnimo postopek afereze ali po zaužitju raztopine kalcija oziroma po infuziji kalcija,« so zapisali na strani zavoda.
Nacionalni projekt zbiranja plazme prebolevnikov COVID-19
“Prebolevniška plazma je možno in učinkovito zdravilo tudi za COVID-19, saj skrajšuje čas hospitalizacije in zmanjšuje umrljivost,” so napisali na zavodu. Zato je pomembno, da omogočimo zdravljenje bolnikov s hiperimunsko prebolevniško plazmo COVID-19 tudi v Sloveniji. “Samo z darovanjem plazme oziroma krvi, ki vsebuje specifična protitelesa in jo imajo osebe, ki so prebolele COVID – 19, lahko pridobimo to zdravilo,” so še napisali.
Kot je povedala dr. med., spec. transfuzijske medicine Petra Leber iz mariborskega centra za transfuzijsko medicino, “v Sloveniji vzpostavljamo nacionalni projekt zbiranja plazme prebolevnikov COVID-19”. Projekt je koordiniran iz ljubljanskega zavoda za transfuzijsko medicino, s sodelovanjem infektologov, mikrobiologov ter Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. “V Mariboru s širšo okolico smo v prvem valu epidemije imeli procentualno nekoliko manj bolnikov s COVID-19 kot osrednja Slovenija. Tako je verjetnost, da bodo med našimi prebolevniki tudi ljudje, ki so primerni kot krvodajalci za darovanje plazme, toliko manjša,” je povedala Leberova.
Za plazmaferezo nujen dober žilni dostop
“Trenutno imamo na seznamu nekaj manj kot 20 posameznikov in posameznic iz Maribora s širšo okolico ter severovzhodne Slovenije, ki so pripravljeni darovati bodisi plazmo bodisi polno kri. Nekateri so že darovali polno kri, nekateri so opravili plazmafereze, vsi so plazmaferezo opravili uspešno,” je dodala Leberova. “Plazmafereza je daljši postopek kot je odvzem polne krvi, odvzemi so lahko pogostejši, kar lahko pomeni znaten vpliv na službeno in zasebno življenje. Nujno potreben je dober žilni dostop. Žal predvsem zaradi tega pri nekaterih dajalcih postopek plazmafereze ne pride v poštev,” je sklenila Leberova.
V avstrijskih plazma centrih darovalcem ponujajo plačilo
Slovenci se pogosto raje odločajo, da bodo plazmo raje darovali v avstrijskih plazma centrih, saj tam za darovalce ponujajo plačilo. Med drugim lahko darujejo tudi kar v Europlasma plazma centru, ki se nahaja v nakupovalnem središču Seirsberg. Tam zraven plačila v višini 25 evrov trenutno ponujajo tudi zastonj testiranje za COVID-19 protitelesa za vse, ki darujejo že tretjič, kot je navedeno na njihovi spletni strani. Poleg tega zaradi daljšega procesa zaradi zaščitnih ukrepov trenutno ponujajo dodatnih pet evrov na donacijo.
“Osebno menim, da bi naj vsak državljan daroval kri in plazmo v državi, kjer je živi, saj bo verjetno tudi tam zdravljen,” je pa komentirala Kavaševa. Meni, da bi v Sloveniji morali predstaviti jasno vizijo krvodajalstva in pripraviti nacionalni projekt zbiranja plazme. “Znano nam je, da v Sloveniji prosti dan koristijo le tisti krvodajalci, ki so zaposleni. Osebno mislim, da bi krvodajalcem lahko nudili dodatne ugodnosti in prednosti v zdravstvenem sistemu,” je sklenila.
