Več kot 60 odstotkov vozil, parkiranih na mestih za invalide, je na teh mestih neupravičeno, je pokazala raziskava, ki jo je vodil Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede v Mariboru. Na nekaterih parkirnih mestih delež neupravičeno parkiranih vozil sega celo prek 90 odstotkov, je danes povedal vodja raziskave.
Formalno in moralno pravilo, da je neupravičeno parkiranje na parkirnih mestih za invalide nesprejemljivo, glede na raziskavo kršijo številni posamezniki. Uradna statistika pa močno podcenjuje resnost problema, je na zaključnem posvetu o problematiki parkiranja na mestih za invalide v Ljubljani povedal Bučar Ručman.
Po njegovih besedah je posebej zaskrbljujoče, da je približno tretjina voznikov parkirala na mestih za invalide tudi takrat, ko so imeli v svoji neposredni bližini prosto vsaj še eno običajno parkirno mesto.
Največ kršiteljev starih med 30 in 50 let
V opazovanem času v treh dneh aprila 2015 je bilo na vseh parkirnih mestih za invalide zabeleženih 608 parkiranih vozil, med njimi pa je bilo kar 63 odstotkov oz. 383 brez nameščene invalidske kartice. Preostalih 37 odstotkov oz. 225 vozil je invalidsko kartico imelo.
Po besedah vodje raziskave so razlike med posameznimi lokacijami parkirnih mest za invalide zelo velike. Na nekaterih parkirnih mestih odstotek neupravičeno parkiranih vozil sega celo prek 90 odstotkov.
Največ oz. 43 odstotkov kršiteljev je bilo v starostni skupini 30 do 50 let, s 16 odstotki sledijo mlajši od 30 let, devet odstotkov pa je bilo starejših od 50 let. Velika večina vozil brez invalidske kartice je bila s slovenskimi registrskimi tablicami.
Kršitelji so na invalidska mesta sicer najpogosteje oz. v 71 odstotkih parkirali v primerih, ko v bližini invalidskega parkirnega mesta ni bilo drugih prostih parkirnih mest. Petina kršiteljev pa je parkirala na mesto za invalide tudi, ko so bila v neposredni bližini prosta druga parkirna mesta.
Invalide pogosto povezujejo s slabim gmotnim položajem
Med vozili, ki so bila neupravičeno parkirana na mestih za invalide, jih je bilo več kot polovica v vrednosti do 5000 evrov. Podatki torej po njegovih besedah nakazujejo na to, da kršitelji v nasprotju z razširjenim mnenjem v javnosti niso večinoma lastniki dragih vozil, ampak gre za problem širšega srednjega sloja.
Športnika invalida Nino Batagelj in Gal Jakič, ki ju je Bučar Ručman povabil na predstavitev, sta poudarila, da zaradi invalidnosti nimata težav v družbi. Ljudje so zelo solidarni in pripravljeni pomagati, tako da nimata veliko negativnih izkušenj. Jakič pa opaža, da invalidnost povezujejo predvsem s slabim gmotnim položajem in so zato prepričani, da morajo prispevati denar. A je Jakič, ki vodi svoje podjetje, opozoril, da invalidi zahtevajo le enako obravnavo, “nič več”.
Raziskava z naslovom Neupravičeno parkiranje na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, je potekala v okviru projekta, ki sta ga podprli Javna agencija RS za varnost prometa in Mestna občina Ljubljana. Z zaključnim poročilom so jo končali decembra.
STA
