MMS išče mlade, stare do 30 let ali nekaj let starejše, ki bi želeli povedati svoje zgodbe o težkem iskanju stanovanja, neprimernih in neugodnih stanovanjskih razmerah, o razlogih za ostajanje pri starših in nezmožnosti za osamosvojitev … Prosijo, da jim pripravljeni pustijo sporočilo – zgodbe so lahko anonimne, pogumnejši posamezniki pa se lahko s svojo izpostavijo pred mediji.

Ni stanovanja? MMS vabi, da poveste svojo zgodbo.

Stanovanjska problematika mladih v številkah

O problemih, s katerimi se soočajo mladi na poti svojega osamosvajanja, so raziskovalci mariborske Filozofske fakultete pod okriljem Friedrich-Erbert-Stiftung v letos izdani raziskavi Slovenska mladina 2018/2019 podali nekaj sklepov. Njihove ugotovitve kažejo, da se je delež mladih, ki so stari med 25 in 29 let in živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, od leta 2010 zmanjšal, še vedno pa ostaja visok. Če je leta 2010 skupaj s starši živelo 67 odstotkov slovenskih mladih, je bilo v lanskem letu takih 46 odstotkov. Večina jih izraža željo, da bi se od staršev odselili. Med tistimi, ki so se od staršev odselili, si je stanovanje s svojimi sredstvi priskrbelo le 16 odstotkov, četrtina je bivališče dobila od staršev, več kot 40 odstotkov pa ima stanovanje v najemu.

Skoraj polovica slovenskih mladih med 25. in 29. letom živi pri starših.

Mladi želijo stanovanje in otroka

Raziskovalci so v sklepnem delu pozvali tudi snovalce slovenskih politik in povedali, da si več kot polovica mladih posameznikov, ki so aktivni na trgu dela, želi svoje stanovanje, 90 odstotkov pa prav tako želi imeti otroka pred 28. letom starosti. Stanovanjska politika in možnost za ustvarjanje družine sta tesno povezana, oboje pa je odvisno tudi od položaja na trgu dela ter ustreznih ukrepov, ki jih lahko izvede država.