Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal Marko Plečko, nov direktor mariborskega komunalnega podjetja Nigrad.

Kaj je tisto, po čem je Maribor po vašem mnenju drugačen od preostalih mest v Sloveniji?

Že skozi zgodovino je potekal razvoj Maribora nekoliko drugače kot v ostalih mestih v okolici. Svoj pomen in vidnejšo vlogo je dobil z izgradnjo železnice. Drug večji premik se je zgodil po II. sv. vojni, ko je Maribor dobil podobo industrijskega mesta. Naslednja prelomnica je vsekakor bila osamosvojitev Slovenije. Sprva je Maribor veliko izgubil, saj so propadli vsi industrijski giganti. Takrat se je izkazala naša iznajdljivost, saj se je celotna družba hitro prilagodila nastali situaciji. S temi zgodovinskimi dejstvi bi želel podkrepiti, da je za povečanje dinamike razvoja potrebne kak zunanji impulz, da se začnejo družbene in gospodarske spremembe. Menim, da se v Mariboru vzpostavlja okolje, ki bo omogočilo pospešen razvoj mesta.

Kakšna je po vašem mnenju razlika med moškim in žensko na vodilnem mestu?

Ne delam razlik med spoloma. Vesel sem, če imam možnost sodelovati z uspešnimi ljudmi, ki imajo pozitivne načrte. Je pa res, da je na vodilnih delovnih mestih več moških kot žensk. Menim, da ženske v današnji družbi še vedno prevzemajo večjo skrb za družino in so tudi zaradi tega nekoliko izključene iz dogajanja v poslovnem svetu.

Menite, da občani Maribora cenijo mesto in njene znamenitosti?

Mogoče bi morali predvsem v vzgojnem procesu več časa posvetiti vrednotam okolja in družbe ter otroke in mladino bolj poučiti o svojem okolju. Pri spoštovanju do okolja (znamenitosti) menim, da gre za vprašanje pripadnosti, ki je dovolj prisotno. Mariborska duša se lahko preseli, proda pa zelo težko.

Kje v Mariboru najraje pijete kavo?

Med tednom zjutraj v službi. Sicer spijem največ eno kavo na dan. Rad pa posedim s prijatelji v kakšnem lokalu. Vedno mi je bolj pomembna družba, kot lokacija. V slabi družbi je v vsakem lokalu nevzdržno.

Najlepša ulica ali predel v Mariboru?

Vsekakor Tomšičeva. Tam sem preživel del otroštva, se naučil voziti kolo, z mamo smo hodili v mestni park … Skratka imam lepe spomine.

Najboljša gostilna v Mariboru?

Ne bi delal reklame. Všeč so mi gostilne, kjer se dobro je. V ospredje ne postavljam neke sodobne kulinarike. Pomembno je, da je pravi ambient, hrana in postrežba. Družbo pa je tako povsod potrebno pripeljati zraven.

Katero sorto vina imate najraje?

Najraje imam suh, ali polsuh Sauvignon iz južnega dela Pohorja. Na tej mikro lokaciji Sauvignon oblikuje čudovito vinsko cvetico. Nisem pristaš predikatnih vin. Sicer kot avtohton prebivalec rad spijem špricar, ki pa ga ni brez dobre zvrsti, katere osnova je Laški Rizling.

Kaj smatrate kot svoj največji uspeh?

Vsekakor družino in svoje otroke. Menim, da je moja največja odgovornost, da svoji hčeri vzgojim v odgovorni osebi, ki se bosta sposobni uspešno kosati z življenjem. Moj največji uspeh bo, ko se bosta sposobni sami uspešno prebijati skozi življenje.

Ali ste zadovoljni s stanjem v mestu Maribor?

V življenju se vedno trudim in iščem pozitivne trenutke, stanja ter situacije. Za človeka, ki vedno išče priložnosti, bi bilo pogubno razmišljati o slabem stanju. Bolje je razmišljati kako izkoristiti priložnosti, okrepiti vse kar je dobrega in pozitivnega ter počistiti, kar je slabega.

Kaj bi morali v Mariboru komunalno urediti?

Zagovarjam, da je potrebno nenehno dvigovati kvaliteto bivanja. Potrebno je ustvarjati bivalne pogoje, ki bodo prijetni, da bodo ljudje ostajali oziroma prihajali in bodo pri nas iskali svojo življenjsko priložnost. Vzporedno s tem je potrebno zagotavljati tudi ustrezno poslovno okolje, ki bo omogočalo ekonomski razvoj.

Kje vidite neizkoriščen potencial v Mariboru?

Uničili in zanemarili smo vsa tehnična znanja, ki smo jih imeli. V devetdesetih smo uničili predelovalno industrijo. V tem obdobju so propadli vsi mariborski industrijski giganti, z njimi so ugasnile tudi blagovne znamke. Predelovano industrijo smo sicer obudili, vendar  večina industrijskih obratov dela zgolj dodelavne posle. Zgodba se je leta 2009 ponovila na področju gradbeništva. Samo 4 največja gradbena podjetja so imela preko 300 milijonov evrov prihodkov, ki so jih v večjem deležu ustvarila v Mariboru in okolici. Sedaj teh podjetij ni več, na njihovih temeljih pa se ni razvilo nič novega.

Zagovarjam svetovni trend povečevanja deleža storitev, vendar brez industrije v Mariboru ne bo šlo. Že zgodovinska dejstva to potrjujejo. Srednjeročno vidim možnosti predvsem v kovinskopredelovalni industriji, ki bo primorana, tudi zaradi plačnih pritiskov, iskati posle z večjo dodano vrednostjo. Menim, da je na tem področju znanja dovolj. Težava je le v razdrobljenosti in tako nezmožnosti izvedbe kompleksnejših projektov.

Kako vidite Maribor leta 2030?

Kot uspešno manjše mesto, kjer bodo živeli srečni ljudje, ki ne bodo nergali, ki se bodo veselili uspeha svojega soseda, ki bodo pripravljeni pomagati in trdo delati za svoj uspeh in uspeh skupnosti.

Do sedaj nas ni strla nobena kriza, četudi smo bili pozabljeni. Po vsakem padcu smo se pobrali in iz vsakega padca smo se veliko naučili. Menim, da tukaj živijo ljudje, ki ne pričakujejo pomoči in so dovolj sposobni, iznajdljivi  ter samozavestni, da znajo sami poskrbeti za svojo prihodnost. Skratka igrati moramo svojo igro in lahko zmagamo vse derbije, če se bomo povlekli v obrambno vrsto pa bo težka.