Program Ekošole, ki deluje v partnerstvu z Lidl Slovenija, se že peto leto izvaja projekt Hrana ni za tjavendan, ki  ki nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano.

V šolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo rekordnih 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, od tega 24 vrtcev, 71 osnovnih šol in šol za otroke s posebnimi potrebami ter 16 srednjih šol.

Med prijavljenimi je tudi 19 izobraževalnih ustanov iz Podravske regije, in sicer 12 osnovnih šol, OŠ Borcev za severno mejo, OŠ Slave Klavore, OŠ Lenart, OŠ Sveta Trojica, OŠ Ljudski vrt Ptuj – podružnica Grajena, OŠ Ormož, OŠ Gorišnica, OŠ Dušana Flisa Hoče – PŠ Reka, OŠ Anice Černejeve Makole, OŠ Rače, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, OŠ Janka Glazerja Ruše), 5 vrtcev (Vrtec Studenci – enota Iztokova, Vrtec Pikapolonica Cerkvenjak, Vrtec pri OŠ Sveti Tomaž, Vrtec Gorišnica, Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica) ter II. Gimnazija Maribor in Dijaški Dom Drava.

Lani za kar 30 odstotkov zmanjšali količino zavržene hrane

Projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, nadaljuje s svojim poslanstvom osveščanja in izobraževanja o problematiki zavržene hrane. Vsako leto sodelujoče izobraževalne ustanove pripravijo raznolike ukrepe, s katerimi pripomorejo k zmanjšanju količin zavržene hrane, obenem pa otroke in mladostnike osveščajo o bolj odgovornem ravnanju s hrano. Lani je v projektu sodelovalo več kot 5.000 otrok, v povprečju pa so kar za 30 odstotkov zmanjšali količine zavržene hrane.

Letos veliko šol z aktivnostmi nadaljuje, kar nekaj pa je tudi takšnih, ki bodo projekt izvajale prvič. “V projektu vsako leto sodeluje več tisoč otrok, ki skozi aktivnosti spoznavajo, zakaj je pomembno, da vseskozi zmanjšujemo količine zavržene hrane in kako lahko odgovorneje ravnamo z njo. Izredno nas veseli, da izobraževalne ustanove v okviru meritev dosegajo odlične rezultate ter da število sodelujočih otrok iz leta v leto narašča,” je povedala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola.

Projekt podpira tudi Lidl Slovenija

Lidl Slovenija projekt podpira v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, kjer združujejo družbeno odgovorne in okoljske projekte. Tudi področje zavržene hrane je v Lidlu Slovenija pomembna tematika, ki jih namenjajo veliko pozornosti. 

“Z različnimi ukrepi se trudimo, da zavržemo čim manjšo količino hrane, kar dosegamo s skrbnim in premišljenim načrtovanjem logističnih poti ter sodelovanjem na različnih dobrodelnih aktivnostih. V kar nekaj slovenskih krajih v sodelovanju z Lions klubom Celje izvajamo projekt Viški hrane, s čimer skrbimo, da čim manj neoporečne hrane konča v uničenju. S projekti, kot je Hrana ni za tjavendan, med otroci in mladostniki, pa tudi širšo družbo, širimo pomembno sporočilo, da hrana ne sme biti odpadek in da moramo z njo ravnati odgovorno, “ je ob pričetku projekta dejala Tina Cipot, vodja službe za korporativno komuniciranje in družbeno odgovornih projektov v Lidlu Slovenija.

Letos v središču domača gospodinjstva

Projekt Hrana ni za tjavendan nagovarja starostne skupine otrok od vrtca do srednje šole. Za sodelujoče ustanove so pripravljene različne aktivnosti, od posebej ustvarjenih likov v obliki gospe Kuhle ter gospoda Polentnika za najmlajše, do možnosti snemanja kratkih filmčkov ali video dnevnikov na temo zavržene hrane za starejše otroke. Vse sodelujoče šole so prejele ”Kuhlin družinski dnevnik zavržene hrane”, ki ga bodo otroci izpolnjevali doma skupaj s svojimi starši. Dnevnik bo krožil med družinami, v njem pa bodo poleg meritev ugotavljali, zakaj prihaja do tolikšnih količin zavržene hrane, kaj narediti s preostankom jedi, zapisali pa bodo tudi družinsko zavezo za zmanjševanje zavržene hrane.