Če bi bile volitve to nedeljo, bi po projekcijah februarske ankete Vox populi, ki jo za časnika Dnevnik in Večer izvaja agencija Ninamedia, največja vladna stranka SDS prejela 17,1 odstotka podpore (januarja 19,9). Sledile bi ji SD s 13,1 odstotka podpore (januarja 12,6), LMŠ z 10,2 odstotka podpore (januarja 10,7) in Levica z 8,8 odstotka podpore (januarja 10,1). Parlamentarni prag bi prestopile še NSi s 4,2 odstotka podpore (januarja 4,9), DeSUS s 3,1 odstotka podpore (januarja 3,2) in SAB s 3,1 odstotka podpore (januarja 3,0).
Glede na odgovore opredeljenih anketirancev bi imela SDS 25 poslancev (zdaj 26), koalicijska NSi šest poslancev (zdaj sedem), poleg njih pa še pet strank Koalicije ustavnega loka (KUL). Med temi strankami bi 19 poslancev dobila SD (zdaj 12), LMŠ 15 (zdaj 14), Levica bi jih imela 13 (zdaj osem), po pet poslancev pa bi ohranili DeSUS in SAB. Skupaj bi torej sedanje opozicijske stranke zbrale 57 poslanskih mest, kar bi po navedbah ččasnikov pomenilo, da bi lahko sestavile vlado.
Kdo bi izpadel iz parlamenta?
Iz parlamenta bi izpadli koalicijska SMC, ki bi jo podprl en odstotek vprašanih (januarja 0,7), ter SNS, ki je ohranila 1,2-odstotno podporo. SLS ima 2,1-odstotno podporo. Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 27,2 odstotka vprašanih, da ne bi volili, pa 8,7 odstotka vprašanih.
Največja vladna stranka SDS je s 17,1-odstotno podporo v tokratnem merjenju javnega mnenja zabeležila najslabši izid od lanskega februarja in odkar vodi vlado, izpostavlja Večer. Slabši izid je SDS dosegla le še januarja lani, takrat še v opoziciji – 16,9 odstotka. Najmočnejša je bila ob prevzemu vlade marca lani (23,5-odstotna podpora), stabilno podporo okoli 22 odstotkov pa je imela vse do jeseni. Od oktobra se odstotek podpore nenehno zmanjšuje, navaja Večer.
V februarski anketi Vox populi je 64,1 odstotka vprašanih ocenilo, da je vlada neuspešna. Za uspešno jo ocenjuje 29,1 odstotka vprašanih, z ne vem pa je odgovorilo 6,8 odstotka vprašanih.
Po skoraj dveh letih Pahor izgubil prvo mesto
Po skoraj dveh letih primata na lestvici priljubljenosti slovenskih politikov pa je predsednika republike Boruta Pahorja z vrha izrinila nekdanja predsednica NSi in evropska poslanka Ljudmila Novak. Dnevnik sicer izpostavlja, da je februarsko merjenje Vox populi dodobra premešalo vrstni red politične priljubljenosti. Osem politikov je ocenjenih boljše in dvanajst slabše kot januarja.
Predsednik republike Borut Pahor je moral maja 2019 zadnjič prepustiti prvo mesto lestvice najbolj priljubljenih politikov, tokrat se je uvrstil na drugo mesto s precej nižjo oceno kot januarja. Na tretjem mestu je predsednica SD Tanja Fajon. Sledita ji evroposlanec SD Milan Brglez in prvak LMŠ Marjan Šarec, ki je pridobil dve mesti. Z manjšim upadom podpore sledijo ljubljanski župan Zoran Janković, obrambni minister Matej Tonin ter poslanec SD Dejan Židan. Rahlo pa je zrasla podpora še predsednici SAB Alenki Bratušek, ki je pridobila štiri mesta, in koordinatorju Levice Luki Mescu, ki je pridobil tri mesta.
Najslabše se je odrezal predsednik SDS Janez Janša, ki je ocenjen opazno slabše kot prejšnji mesec, izgubil je štiri mesta in bo skupaj z notranjim ministrom Alešem Hojsom zapustil lestvico najbolj priljubljenih politikov. Naslednji mesec ju bosta zamenjala poslanca SDS Eva Irgl in Jože Tanko, ki so ju anketiranci največkrat predlagali, navaja Dnevnik.
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer. Agencija Ninamedia je tokratno merjenje opravila med 9. in 11. februarjem na vzorcu 700 oseb.
STA
