10. oktobra 2018 se je začela prenova ljubljanske Cukrarne, ki je javnosti najbolj znana kot prva rafinerija sladkorja v tedanji monarhiji. Kot taka je uspešno delovala do leta 1858, ko je požar uničil zgradbo in tudi večino zaloge sladkorja. Kljub prizadevanjem do obnovitve proizvodnje ni nikoli prišlo, nato pa so bile v Cukrarni vojašnica, umobolnica, otroško zavetišče, tekstilna dvorana in tudi zavetišče za tiste, ki so v potresu leta 1895 izgubili streho nad glavo. Znana je zgodba o tem, da sta v Cukrarni med drugim bivala Dragotin Kette in Josip Murn, pripadnika slovenske moderne, tja pa so na obisk prihajali tudi Ivan Cankar, Oton Zupančič in številni drugi.

Znana je zgodba o tem, da sta v Cukrarni med drugim bivala Dragotin Kette in Josip Murn, pripadnika slovenske moderne.

Objekt je nato propadal, v njem so se naselili brezdomci, leta 1990 pa je bila Cukrarna vpisana v razvid kulturne dediščine. Od 10. oktobra 2018 pa je tam gradbišče, saj je stekel projekt ureditve Galerije Cukrarna. Gre za največji kulturni projekt v Sloveniji, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj.

S projektom obnove bodo zagotovili učinkovito rabo prostora na urbanem območju

Kot so sporočili iz Mestne občine Ljubljana, projekt predstavlja edinstveno priložnost za predrugačenje pogleda na del mesta, ki je zaradi neustrezne uporabe nekdanjih industrijskih objektov postal degradiran. »S projektom bomo vzpostavili novo mestno kakovost, umeščeno ob mestno obvodno promenado na ključni poziciji – na zaključek novega, proti vzhodu razširjenega mestnega središča. Kot nov, sodoben galerijski prostor bo Galerija Cukrarna omogočila razpoznavnost umetniškega potenciala mesta tudi v mednarodnem prostoru, z možnostjo povezovanja tako s sorodnimi ustanovami v mestu kot tudi v mednarodnem prostoru.«

Za izvedbo te zahtevne prenove je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Strabag, investicija, ki naj bi bila zaključena letos, pa je ocenjena na 23.221.842 evrov pri čemer znaša podpora iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 10.774.396 evrov, nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna pa 2.693.599 evrov.

Prenovljena Cukrarna bo namenjena sodobni likovni in vizualni umetnosti

Po končani prenovi bo z Galerijo Cukrarna upravljal ljubljanski javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljana. Kot je razvidno, bo nov in sodoben prostor namenjen predstavljanju sodobne likovne in vizualne umetnosti, pri čemer bosta zagotovo pomembno vlogo odigrali najpomembnejši bienalni prireditvi v Ljubljani, BIO Ljubljana in Mednarodni grafični bienale. S tem bo rešeno dolgoletno pomanjkanje velikega razstavnega prostora v Ljubljani.

Neposredni učinki projekta

  • Prenovljenih 5.863 m2 odprtega prostora in 11.337 m2 javnih stavb.
  • Sanirani  temelji in zunanje stene objekta.
  • Zrušen  del južnega prizidka.
  • Nove strešne konstrukcije in streha.
  • Izveden  jet-grouting pilotov na notranji strani objekta.
  • Izvedene jeklene medetažne konstrukcije in komunikacijska jedra.
  • Izvedena zunanja gradbena dela, elektrokabelska kanalizacija, priključki gospodarske infrastrukture in zunanja ureditev.
  • Izvedene električne in strojne instalacije ter notranja oprema.

Nov in sodoben prostor namenjen predstavljanju sodobne likovne in vizualne umetnosti, pri čemer bosta zagotovo pomembno vlogo odigrali najpomembnejši bienalni prireditvi v Ljubljani, BIO Ljubljana in Mednarodni grafični bienale. S tem bo rešeno dolgoletno pomanjkanje velikega razstavnega prostora v Ljubljani.

Splošni cilji projekta

  • Revitalizacija degradiranega in opuščenega območja.
  • Gospodarska in socialna oživitev degradiranega mestnega območja.
  • Izboljšanje kakovosti javnih površin.
  • Izboljšanje povezanosti urbanih območij in spodbujanje trajnostnih oblik prometa.
  • Zmanjšanje socialne degradacije opuščenega območja.