“Gre za zakon, ki je usmerjen v odpuščanje,” je danes za STA ocenila Lahova. Težko razume, da je bila novela sprejeta v sedanjih razmerah, ko bi bi bilo treba vse sile usmeriti v oživljanje gospodarstva, ne pa da se slabšajo pogoji v tako pomembni panogi, kot je trgovina, ki po njenih besedah ustvari 34 odstotkov vseh prihodkov gospodarstva.
Obratovalnega časa bo manj za 16 odstotkov, posledično se bodo prihodki – ob predpostavki, da se bo del nakupov prenesel v druge dni v tednu – znižali za vsaj 10 odstotkov, ocenjuje Lahova. Ker bo manj obratovalnega časa, bo potrebnih manj zaposlenih, ki bodo imeli tudi nižje plače, saj ne bodo prejeli dodatka za delo ob nedeljah.
Katere trgovine bodo še lahko odprte?
Ali bodo trgovci predlagali ustavno presojo novele, predsednica zbornice ni želela ugibati. “Najprej bomo temeljito analizirali vsebino in se potem skupaj s člani odločili, kaj je smiselno storiti,” je povedala.
DZ je v torek sprejel novelo zakona o trgovini, po kateri trgovci ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dneh ne bodo več smeli določiti obratovalnega časa prodajaln. Izjeme so prodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah.
Prav tako bodo lahko ob nedeljah in dela prostih dneh odprte preostale manjše prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, če bodo delo v njih opravljali nosilci trgovinske dejavnosti oz. njihovi zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študenti in upokojenci.
STA
