Kostanj spada med bolj priljubljene jesenske plodove. V tem trenutku ga je še vedno mogoče nabirati, čeprav gre sezona počasi h koncu. Za prehrano lahko uporabljamo plodove pravega ali domačega kostanja, ki z izjemo Koroške raste po vsej Sloveniji. Kostanjevo drevo lahko v višino zraste do 35 metrov, uspeva pa do nadmorske višine 800 metrov. Zanimiv je tudi podatek, da lahko odraslo drevo obrodi od 100 do 200 kilogramov plodov letno.

Omejitve pri nabiranju

Pri nabiranju kostanja veljajo podobno pravila kot za preostale gozdne sadeže. Nabiramo vedno tako, da ne poškodujemo rastlin, v zmernih količinah in le toliko, kolikor bomo dejansko porabili. Pravilnik o varstvu gozdov v 43. členu določa, da lahko posameznik v gozdu za lastne potrebe nabere največ 2 kilograma kostanja (enaka količina velja tudi za gobe, borovnice, maline, robidnice, gozdne jagode, brusnice in mahove). Kostanja pa ne smemo nabirati za nadaljnjo rabo, če nimamo za to ustreznega dovoljenja oziroma registriranega podjetja.

Kostanj lahko rekreativno nabiramo tudi v zasebnih gozdovih, vendar je pri tem potrebno upoštevati zakonske določbe. Po zakonu o gozdovih smo vsi upravičeni do rabe gozda, kar pomeni, da lahko tudi v zasebnih gozdovih nabiramo gozdne sadeže, se po njih sprehajamo in rekreiramo, vendar na lastno odgovornost in v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje v gozdovih.

V skladu s predpisi lahko lastnik gozda nabiranje kostanja omeji ali prepove, če se poklicno ukvarja z nabiranjem in prodajo gozdnih sadežev. Pri tem je pomembno, da je prepoved jasno označena. Doktor Zoran Belec, vodja Krajevne enote za gozdove Maribor razloži: »Zakon o gozdovih v 25. členu že vsa leta lastnikom gozdov omogoča, da pridobijo odločbo lokalne skupnosti o prepovedi nabiranja plodov na parcelah, za katere Zavod za gozdove Slovenije ugotovi, da lastnik tam goji drevje tudi zaradi prodaje plodov.«

Zakon o gozdovih v 25. členu že vsa leta lastnikom gozdov omogoča, da pridobijo odločbo lokalne skupnosti o prepovedi nabiranja plodov na parcelah, za katere Zavod za gozdove Slovenije ugotovi, da lastnik tam goji drevje tudi zaradi prodaje plodov.

Obstaja tudi omejitev ali prepoved nabiranja, ki jo predpiše minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Takšna prepoved lahko velja za gozdove, v katerih bi z nabiranjem živali, plodov, gob ali rastlin lahko ogrozili katero od živalskih ali rastlinskih vrst ali funkcijo gozdov.

Lastniki gozdov pa ne smejo ograditi gozdov, da bi preprečili njihovo ropanje. Ograditev je dovoljena le zaradi zaščite mladja, vodnih zajetij, naravnih vrednot in zavarovanih naravnih območij, kulturnih spomenikov ali znanstvenoraziskovalnega proučevanja. Postavitev ograje mora dovoliti zavod za gozdove.

Ograditev je dovoljena le zaradi zaščite mladja, vodnih zajetij, naravnih vrednot in zavarovanih naravnih območij, kulturnih spomenikov ali znanstvenoraziskovalnega proučevanja. Postavitev ograje mora dovoliti zavod za gozdove.

Globa za tiste, ki presežejo zakonsko določeno mejo glede nabiranja gozdnih sadežev, znaša od 200 do 400 evrov. Nadzor nad tem opravljata policija in inšpektorat.

Kostanj velja za škrobno živilo

Pravi kostanj vsebuje kar 44 odstotkov ogljikovih hidratov oziroma škroba ter le malo maščob. Ima približno 6 odstotkov beljakovin, bogat pa je z nekaterimi vitamini skupine B, predvsem z vitaminom B6. Velja, da 100 gramov pečenega kostanja v povprečju vsebuje 245 kalorij, kuhan kostanj pa precej manj, in sicer le okoli 170 kalorij, ker ima manjši delež suhih snovi. Zaradi prehranske vrednosti je zelo primerna hrana za otroke, športnike, starejše in za vse, ki so telesno aktivni.