Društvo za zaščito konj, ki je težkih razmer rešilo že mnogo konjev, pred zimo poziva za pomoč pri nakupu stelje. Za 12 ton stelje je namreč potrebno odšteti kar 1500 evrov, Društvo pa bi stelje za zimo potrebovalo kar 100 ton.

V Orovi vasi pri Polzeli so svoj dom v Društvu za zaščito konj našle številne veličastne živali, med njimi tudi 50 konj, ki so prej živeli v grozljivih razmerah. Ker se bliža zima, konji potrebujejo steljo, ki pa je za toliko živali prav vrtoglavih zneskov. Društvo za zaščito konj potrebuje 100 ton stelje, za le 12 ton pa je potrebno odšteti kar 1500 evrov. Predsednica Društva za zaščito konj, Natalija Nedeljko je v oddaji Radia Koper povedala, kako tragične so zgodbe rešencev:

»Vsi ti konji, ki so pri nas, so bili rešeni z roba živalskega odpada. Rešeni najhujših lastnikov, najslabših rok. Ti konji imajo za seboj res tragične zgodbe. Naj povem primer letošnjega odvzema konja. Zelo mlad lastnik ga je močno pretepal, tudi vpričo policije. Kot žrebeta so ga krotili tako, da so mu okoli vratu privezali verigo, ga polili z vodo in ga priklopili na elektriko. Konj se še danes, po rehabilitaciji pri nas, panično boji električnega pastirja in vsega, kar je povezano z elektriko. Na nogah so ostale trajne poškodbe, ker ga je tolikokrat pretepel, da se mu tega ne da več pozdraviti. Vsak konj, tako kot človek, prinese s seboj svojo preteklost. Pri nas se potrudimo, da ga čim manj spominjamo na to, da se lažje rehabilitira.«

Društvu lahko pomagamo s poslanim SMS na 1919 in pripisom KONJI5 ali z nakazilom na račun SI56 1010 0005 0589 375.

Rešene živali osrečujejo

»Ljudje mislijo, da taki konji niso več uporabni. Primer lanskega odvzema kobile z žrebičkom in žrebcem je lep dokaz, da to ne drži. S socializacijo smo vse lepo uredili. Kobila je posvojena. Danes dela kot terapevtski konj s starostniki in otroki. Kobila je mirna, gospa, ki jo je posvojila, pa srečna. Vsak konj se pri nas rehabilitira. Pri tem nam pomaga Boris Sušec, slovenski šepetalec konj,« še pove Nedeljkova.