Znanstveni svet Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je naposled dobil kandidate, ki bodo sodelovali pri razdeljevanju obsežne vsote denarja, namenjenega slovenskim znanstvenikom.

Agencija za raziskovalno dejavnost je naposled doživela izvolitev prepotrebnih predstavnikov znanstvenega sveta. Foto: Google Maps

V petek je bilo v znanstveni svet agencije za raziskovalno dejavnost po obdobju negotovosti izbranih šest predstavnikov znanosti, ki bodo odslej bdeli nad vsoto 180 milijonov evrov, namenjenih slovenski znanstveni dejavnosti. Kot v Dnevniku piše Uroš Škerl Kramberger, je znanstveni svet ključen, saj prav ta bdi nad razdeljevanjem denarja.

Tako navaja, da so novi predstavniki fizik Peter Križan z Instituta Jožefa Stefana, ki bo odgovoren za področje naravoslovja, inženir kemije Željko Knez, član mariborske univerze, ki bo bdel nad področjem tehniških ved, biolog Janko Kos za področje biotehniških ved, zdravnica Ksenija Geršak za medicino, ekonomist Miha Škerlavaj za družboslovne vede ter filozofinja Alenka Zupančič Žerdin za humanistiko.

Znanstvene drame pri izboru

Glasovanje za predstavnike ni minilo brez zapletov, ki so zadevali predvsem število možnih kandidatov, trenje glede tega, koga vse vključiti med kandidate, pa je nastalo predvsem med rektorji univerz in predstavniki javnih raziskovalnih zavodov. Dogajanje je vznemiril tudi skorajšnji izbor nekdanjega rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča kot predstavnika za področje naravoslovja, saj je bil slednji v preteklosti obsojen na sodišču, kot v Dnevniku poudarja Škerl Kramberger, pa ga kolegi sumijo netransparentne rabe javnih sredstev.

Ključno je tudi, da so izbrani predstavniki nepristranski, saj lahko Slovenija le tako doživi znanstveni preboj, za katerega si v zadnjih letih tako prizadeva. 

Vseeno je bil končni izbor zadovoljiv, na ARRS pa so si oddahnili, saj je napeta situacija zadnjih tednov kazala, da obstaja možnost, da Agencija za raziskovalno dejavnost RS ostane brez znanstvenega sveta, kar bi lahko za razdeljevanje tako velike in pomembne vsote denarja predstavljalo nevarnost. Ključno je tudi, da so izbrani predstavniki nepristranski, saj lahko Slovenija le tako doživi znanstveni preboj, za katerega si v zadnjih letih tako prizadeva.

O dogajanju na Agenciji za raziskovalno dejavnosti, kadrovski podhranjenosti in direktorstvu brez pisne pogodbe lahko več preberete tudi v našem članku Birokratske težave ogrožajo slovensko raziskovanje, na kocki so milijoni.