V državi ni dovolj prostorskih zmogljivosti v institucionalnem varstvu, tako da ni niti ene prazne postelje. Področje institucionalnega varstva starejših vse bolj prepušča zasebnikom, pri katerih pa prvi cilj ni javni interes skrbi za starejše, ampak dobiček.

theguardian.com

Komisija DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti je na včerajšnji nujni seji po obravnavi problematike institucionalnega varstva starejših vlado pozvala, naj v proračunih za prihodnji dve leti za kadre in prostorske zmogljivosti za celostno oskrbo starejših zagotovi 50-odstotno povišanje sredstev od predlaganih.

V predlogih proračunov za prihodnji dve leti je za vsako leto v ta namen sicer predvidenih pet milijonov evrov.

Omenjeni sklep je predlagala predsednica komisije Eva Irgl iz SDS. Sprejeli pa so tudi sklepa, ki so ju predlagali v koaliciji. V skladu z njima naj vlada preuči možnosti za povečanje sredstev, potrebnih za celostno oskrbo starejših, prednostno pa naj tudi pripravi in potrdi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.

V državi ni dovolj prostorskih zmogljivosti v institucionalnem varstvu, tako da ni niti ene prazne postelje, je uvodoma izpostavila Irglova. Več kot deset let ni bil zgrajen niti en javni dom za starejše, je dodala. Še zlasti pereč problem pa po njenem opozorilu predstavlja pomanjkanje prostora za osebe z demenco. Z njo se je strinjal varuh človekovih pravic Peter Svetina. Po njegovih besedah so na zaprtih oddelkih bolniki z demenco celo na hodnikih. Na tem področju je nujno urgentno ukrepanje, je pozval.

V Socialni zbornici Slovenije so izpostavili po njihovi oceni neurejen položaj družinskih pomočnikov, ki ne dobijo niti bolniškega staleža niti regresa. Zapustijo trg dela, da bi skrbeli za starejšo osebo, in se težko vrnejo nazaj, je dejala Špela Batis. Predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Zvezdan Pirtošek je opozoril, da bo oseb z demenco leta 2050 približno 90.000, kar je trikrat več kot zdaj. Zdravila še nekaj let ni pričakovati, pač pa je pojav bolezni mogoče z zdravim življenjskim slogom prestaviti za šest do osem let, je pojasnil.

Področje varstva se vse bolj prepušča zasebnikom

Država je 15 let ignorirala problem demografske krize, je v razpravi dejal Primož Siter iz Levice. Opozoril je tudi, da se področje institucionalnega varstva starejših vse bolj prepušča zasebnikom, pri katerih pa prvi cilj ni javni interes skrbi za starejše, ampak dobiček.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Urban Krajcar je pri tem spomnil, da gre “vsa Evropa v smer komercializacije”. Za primer je denimo omenil Nemčijo, kjer je zasebnih več kot polovica domov. “Priprava zakona o dolgotrajni oskrbi bi morala biti prioriteta vseh prioritet,” je pozvala poslanka SD Meira Hot. Pri skrbi za osebe z demenco je po njenem opozorilu vse več sive ekonomije, ker področje ni urejeno.

Mojca Žnidarič iz SMC pa je spomnila, da bi tretjina tistih, ki so v domu za starejše, še lahko živela doma. Vendar gredo nekateri po njenih besedah raje v dom, ker imajo tam družbo, medtem ko so doma osamljeni.

STA