Po ocenah Statističnega urada RS so gospodinjstva v zadnjem četrtletju leta 2020 privarčevala rekorden delež razpoložljivega dohodka. Če izdatke zadnjega četrtletja minulega leta primerjamo s tistimi, ki so jih gospodinjstva beležila leto poprej, so se stroški znižali kar za 15,4 odstotke.
Nižja končna potrošnja
Zaradi precej nižjih izdatkov za končno potrošnjo se je močneje povečalo varčevanje gospodinjstev. Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev) se je v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 povečala za 20,8 odstotne točke in je znašala 30,2 %.
Po prvi letni oceni so gospodinjstva v Sloveniji v letu 2020 privarčevala 25,1 % svojega razpoložljivega dohodka, kar je bilo za 11,7 odstotne točke več kot v letu 2019.
Po prvi letni oceni so gospodinjstva v Sloveniji v letu 2020 privarčevala 25,1 % svojega razpoložljivega dohodka, kar je bilo za 11,7 odstotne točke več kot v letu 2019. Povečanje stopnje bruto varčevanja v četrtem četrtletju 2020 in v celotnem letu 2020 je bilo največje doslej, poroča Statistični urad RS.
Kje je vzrok za prihranek?
Epidemija koronavirusne bolezni s seboj prinaša tudi omejitve nakupov. Zaradi omejitev so ljudje kupovali manj, hkrati pa nestabilnost razmer vpliva na preudarnejše nakupe. Posledično je prihranek precej višji.
Opažamo, da pandemija koronavirusne bolezni in ukrepi za omejitev njenih posledic pomembno vplivajo na nakupno in varčevalno vedenje gospodinjstev. Dodaten prihranek gre pripisati vladni finančni pomoči.
Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se v kriznih obdobjih običajno zmanjšuje ali ostaja enak, tokrat pa so javnofinančni transferji v okviru ukrepov za omilitev socialno-ekonomskih posledic pandemije koronavirusne bolezni potencialni upad tega dohodka na agregatni ravni preprečili.
Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se v kriznih obdobjih običajno zmanjšuje ali ostaja enak, tokrat pa so javnofinančni transferji v okviru ukrepov za omilitev socialno-ekonomskih posledic pandemije koronavirusne bolezni potencialni upad tega dohodka na agregatni ravni preprečili.
V času zaprtja so se osnovni nakupi preselili tudi na splet. Brezstično poslovanje je ljudem postalo še bližje, hkrati pa je spletno nakupovanje pregleden način, kar velikokrat pomeni, da se v naši nakupovalni košarici znajde manj stvari, ki jih dejansko ne potrebujemo. Dejstvo, da so časi negotovi, je sploh pri srednjem in nižjem sloju nemara dodatno vplivalo na to, da se je v spletnih košaricah znašlo manj nepotrebnih artiklov, ki predstavljajo visok strošek.
