Slovenija

Koalicijski načrti: minimalna pokojnina 613, minimalna plača 700 evrov

Uredništvo , 21.08.18 ob 17:17

Višino socialne pomoči nameravajo povečati na 385 evrov, minimalni dohodek oz. cenzus za uveljavljanje socialne pomoči pa na 442 evrov do leta 2020

Bodoči koalicijski partnerji načrtujejo večje spremembe in nadgradnje pokojninskega sistema, ki bo dolgoročno finančno vzdržen. Vzpostaviti želijo demografski sklad, sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi ter povišati pokojnine, socialno pomoč in nadomestilo za brezposelnost. Po neuradnih informacijah STA bodo preučili tudi možnost vzpostavitve UTD.

Med koalicijskimi prioritetami je čim prejšnje soglasje o izvedbi večjih sprememb ter nadgradenj pokojninskega sistema, ki bo dolgoročno finančno vzdržen. Med ukrepi za okrepitev finančne vzdržnosti pokojninskega sistema je preoblikovanja Kada v neodvisen demografski sklad.

Da je ta nujen, se strinjata tudi sogovornika STA, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janez Sušnik in Srna Mandič s Fakultete za družbene vede, sicer predstojnica Centra za proučevanje družbene blaginje. Kot je navedla Mandičeva, imajo takšen sklad vse urejene evropske države.

Seniorska olajšava, usklajevanje pokojnin vezano na gospodarsko rast

“Vloga sklada je v tem, da z njim družba obvlada dolgoročnejše in predvidljive spremembe strukturnega staranja prebivalstva. V letih ‘debelih krav’ nekaj naloži v ta sklad ter z dolgoročnim obrestovanjem ta sklad plemeniti in nameni bodočim generacijam upokojencev,” je pojasnila. Pomemben pa je tudi simbolično, saj kaže skrb in načrtovanje prihodnosti, s katero se večina današnje generacije mladih sploh ne želi soočiti.

V koalicijskih načrtih je sicer tudi nova strategija ekonomskih migracij, ki bi v primeru primanjkljaja domačega kadra olajšala pridobivanje kadra iz tujine.

Glede na javnofinančne zmožnosti nameravajo koalicijski partnerji ponovno uvesti seniorsko olajšavo. Prispevno stopnjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja za delodajalce pa nameravajo poviševati za 0,8 odstotne točke na leto. Spodbujati nameravajo večjo vključenost in višja vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje.

Izredno usklajevanje pokojnin bi vezali na gospodarsko rast. Ob več kot triodstotni gospodarski rasti bi se pokojnine usklajevale enoodstotno, ob štiriodstotni rasti 1,5-odstotno ter ob petodstotni rasti dvoodstotno.

Predsednik Zdusa Sušnik nad takšnimi načrti ni navdušen. “Zdaj je konjunktura. Napovedujejo pa recesijo. Če Slovenija slučajno izgubi kakšnega od zunanjih trgov, bo gospodarska rast zelo nizka,” je opozoril. Bolj bi bili zadovoljni, če bi bilo navedeno, da se bodo pokojnine usklajevale redno, po možnosti pa tudi izredno, da se nekoliko pokrije dolg iz preteklosti.

Minimalna pokojnina 613, minimalna plača 700 evrov

Minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo nameravajo koalicijski partnerji postopno povišati nad prag revščine, ki je trenutno pri 613 evrih. Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe pa bi postopno določili v višini najmanj 63 odstotkov. Za primerjavo: dvig minimalne plače je predviden za 4,5 odstotka vsako leto, na 700 evrov leta 2021.

Višino socialne pomoči nameravajo povečati na 385 evrov, minimalni dohodek oz. cenzus za uveljavljanje socialne pomoči pa na 442 evrov do leta 2020. Prav tako naj bi povišali minimalno nadomestilo za brezposelnost. Preučiti nameravajo pogoje in javnofinančne posledice morebitne uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka.

Po mnenju Mandičeve gredo spremembe glede pokojnine, socialne pomoči in nadomestila za brezposelnost “absolutno v pravo smer”. Je pa skeptična glede univerzalnega temeljnega dohodka. “Boljša je novejša Van Parijsova ideja o univerzalnem evropskem dodatku kot sredstvu za večjo identifikacijo ljudi z EU,” je ocenila.

Družinska politika ločena od socialne

Načrti koalicije na področju družine vključujejo še ustvarjanje pogojev, v katerih bi se mladi lažje odločali za otroke. Želijo pa tudi prispevati “k spoštovanju različnosti ter sprejemanju in spoštovanju vseh oblik družin, ki so v naši družbi prisotne”.

Osnutek predvideva ločevanje socialne in družinske politike. Kazenski zakonik pa bi spremenili tako, da bi bil “odpustitev ali drugačno izigravanje noseče delavke hud prekršek z visokimi sankcijami za delodajalca”. Poenostavili bi postopke posvajanja otrok.

Cilji so dobri, izziv pa po mnenju Mandičeve predstavljajo podrobnosti in izvedba. “Tovrstni ukrepi dajejo rezultate šele na daljši rok, prispevajo pa k boljši družbeni klimi, k skrbi za ranljive skupine in za prihodnost,” je navedla.

Starejši naj dlje časa bivajo doma

Nekoliko manj je s predvidenimi načrti zadovoljen predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janez Sušnik. Kot je ocenil za STA, so v osnutku koalicijske pogodbe pričakovali bolj konkretne zaveze. Napisanega je veliko, ni pa natančnih smernic, kako se bodo te zaveze finančno izšle, je opozoril.

Sušnik tako pričakuje, da bodo odgovorni v vladi v zakonskih predlogih upoštevali usmeritve Zdusa iz memoranduma, na osnovi katerega so se pred volitvami pogovarjali s predstavniki strank in ki med drugim predvideva reformi zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter zagotovitev dostojnega gmotnega položaja in bivalnega standarda starejših.

Osnutek koalicijske pogodbe sicer vsebuje načrt ukrepov na področju vzpostavitve vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe. ZZZS namerava prihodnja koalicija preoblikovati tako, da bo poleg obveznega socialnega zdravstvenega zavarovanja pokrival tudi obvezno socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Pripraviti in sprejeti nameravajo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi upravičencem zagotovil ustrezno raven oskrbe in ne bo prekomerno obremenil mlajših generacij, v središče pa bi postavil uporabnika. Hkrati bi krepili dolgotrajno oskrbo v skupnosti, da bodo starejši lahko dlje bivali doma.

Razviti nameravajo skupnostne centre za dolgotrajno oskrbo, ki bi zagotavljali različne oblike oskrbe. V načrtu je tudi vzpostavitev mreže oskrbovanih stanovanj ter nasploh sodobnih oblik bivanja za starejše. Kot napovedujejo koalicijski partnerji, bodo sprejeli posebne ukrepe aktivne politike zaposlovanja za starejše.

Več ukrepov načrtujejo tudi za mlajšo generacijo – med drugim koalicijski partnerji predvidevajo programa brezplačnega vrtca in brezplačnih obveznih učbenikov v prvi triadi.