Okužbe z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, vsako leto terjajo smrt 33.000 Evropejcev. Študije kažejo, da antibiotiki izgubljajo svojo učinkovitost celo hitreje, kot je bilo mogoče predvideti pred petimi leti. Če bomo antibiotike še naprej tako pogosto uživali, se lahko v Evropi vrnemo v obdobje pred pojavom antibiotikov.

Okužbe z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, vsako leto terjajo smrt 33.000 Evropejcev. Študije kažejo, da antibiotiki izgubljajo svojo učinkovitost celo hitreje, kot je bilo mogoče predvideti pred petimi leti. Če bomo antibiotike še naprej tako pogosto uživali, se lahko v Evropi vrnemo v obdobje pred pojavom antibiotikov.

Pljučnica lahko postane usodna

To opozarjajo v Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni ob današnjem evropskem dnevu antibiotikov. Če bi se vrnili v predantibiotično obdobje, bi bile lahko običajne bakterijske okužbe, kot je denimo pljučnica, znova smrtne. “To pomeni, da antibiotiki v prihodnje, ko jih boste potrebovali, pri vas morda ne bodo več učinkovali,” svarijo v centru.

Napačna ali nepravilna uporaba antibiotikov lahko privede do tega, da postanejo bakterije odporne na prihodnja zdravljenja. To je zdravstveno tveganje ne samo za osebo, ki je antibiotike neustrezno jemala, temveč tudi za vse druge osebe, ki se lahko v prihodnje okužijo z odporno bakterijo.

Antibiotiki namreč ne ozdravijo okužb, ki jih povzročajo virusi, kot je običajen prehlad ali gripa, ampak učinkujejo le proti bakterijskim okužbam. Pravilno diagnozo in odločitev o tem, ali so antibiotiki potrebni, lahko sprejme le zdravnik.

Le polovica ljudi se zaveda, da antibiotiki ne zdravijo prehlada

Po ugotovitvah omenjenega evropskega centra imajo zdravstveni delavci v Evropi dobro splošno znanje o problematiki bakterij, odpornih na antibiotike. Tako je 97 odstotkov vprašanih v raziskavi, katere rezultate je center objavil danes, pravilno odgovorilo, da antibiotiki ne zdravijo gripe ali prehlada. Med splošnim prebivalstvom se tega zaveda le polovica.

Vseeno pa je 43 odstotkov zdravnikov v študiji odgovorilo, da so v preteklem tednu vsaj enkrat predpisali antibiotik, čeprav tega raje ne bi, a jih je skrbelo, da bi v nasprotnem primeru prišlo pri bolniku do zapletov.

Polovico okužb v zdravstveni oskrbi bi lahko preprečili

Skoraj 90 odstotkov od več kot 18.000 sodelujočih zdravstvenih delavcev se je strinjalo, da je močna povezava med predpisovanjem antibiotikov in odpornostjo bakterij na antibiotike, pri čemer pa se jih je le 58 odstotkov strinjalo, da imajo tudi sami pomembno vlogo pri omejevanju te odpornosti.

Po podatkih evropskega centra je kar 75 odstotkov vseh okužb z odpornimi bakterijami povezanih z zdravstveno oskrbo, pri čemer bi lahko polovico teh okužb preprečili.

Zaradi bakterijskih okužb v zdravstveni oskrbi največ smrtnih žrtev 

Čeprav so nekatere okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, lahko ozdravljive, lahko druge bolj resno vplivajo na bolnikovo zdravje, zaradi česar se podaljša njegovo bivanje v bolnišnici in povečajo bolnišnični stroški. Zaradi okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, je v bolnišnicah v Evropi več smrtnih žrtev kot zaradi katere koli druge nalezljive bolezni, katere pojavnost spremlja center, so še opozorili.