Zadeva Marina še ni zaključena, vanjo pa se aktivno, a po mnenju pravnikov neprimerno, vključuje tudi Franc Kangler, državni sekretar na notranjem ministrstvu.

Preiskava dogajanja v klubu Marina, ki ga bremenijo primeri prostitucije, trgovine z ljudmi in prometa z drogami, je še v teku, vanjo pa je s pisanjem generalnemu direktorju policije Andreju Juriču posegel tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler. Kangler tovrstnega vpletanja v preiskavo ne zanika, za STA pa je zatrdil, da je Juriča opozoril le na nezakonito delovanje kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada ter da njegovega pisma ne motivira osebno poznanstvo z enim od obtoženih – Jožetom Kojcem.

Zadeva Marina obsega delovanje kluba Marina v Ajševici pri Novi Gorici, kjer bi naj delovala kriminalna združba, ki je med 1. avgustom 2014 in 23. januarjem 2019 za prostitucijo izkoriščala 413 deklet. Slednja so morala v nočnem klubu Marina nuditi spolne storitve, klub pa obvladuje družba Cratos, ki je v lasti Jožeta Kojca iz Spodnje Korene, Mariborčana Dejana Šurbeka in poslovneža Sergeja Racmana. Obtoženim v primeru Marina je bila očitana zloraba prostitucije, trgovina z ljudmi in promet z drogami.

Franc Kangler poudarja, da so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada v preiskavah, vezanih na obtoženega Jožeta Kojca ravnali nezakonito, kar bi naj po Kanglerjevih besedah za STA ugotovilo že koprsko sodišče. Kriminalisti bi naj tako prirejali dokumente, nezakonito opravljali hišne preiskave, brez odredb sledili in fotografirali odvetnike in podobno, državni sekretar zatrjuje za Slovensko tiskovno agencijo.

Kangler s poseganjem v bran obtoženemu?

Državnemu sekretarju Francu Kanglerju se zaradi pisma Juriču očita predvsem pristranskost, saj poznanstvo z Jožetom Kojcem sega še v čase, ko sta bila oba zaposlena v policiji, hkrati pa je sporno tudi samo poseganje v odprte sodne postopke. Kangler se je na to odzval ter opozoril, da se je prav zato obrnil na policijo, kjer je preiskava zaprta, poznanstvo s Kojcem pa na njegova dejanja ni vplivalo, saj obtoženega zaradi dela v policiji pozna ‘več tisoč policistov’.

Kangler je v pismu Juriču po besedah portala 24ur zapisal, da ‘pričakuje, da bodo odgovorni NPU pojasnili nezakonito delovanje, ki ga je ugotovilo sodišče ter da pričakuje, da bo (Jurič) v konretni zadevi, glede na to, da gre za pooblaščene uradne zadeve, o nezakonitem početju obvestil Specializirano državno tožilstvo’. Kasneje je Kangler objavil vsebino še enega pisma, ki ga je naslovil na generalnega direktorja policije Andreja Juriča:

»Spoštovani, gospod direktor, dne 17. 8. 2020 sem prejel dopis občana Jožeta Kojca, Spodnja Korena 71a, ki me seznanja o nekaterih nepravilnostih na NPU. Iz dopisa in prilog je razvidno, da z nekaterimi operativni informacijami NPU-ja razpolaga znana slovenska odvetniška pisarna Senica, kar je zelo zaskrbljujoče. Ker je iz dopisa in prilog mogoče razbrati, da gre za nekatere elemente kaznivega dejanja in hujše kršitve delovnih obveznosti neznanih zaposlenih na NPU in kljub temu, da obstajajo fizične priče, ki izpoved in dopis Jožeta Kojca potrjujejo, odgovorni na NPU pa po moji oceni niso dosledno odreagirali, vam dopis odstopam v nadaljnjo obravnavo.«

Kangler ob pismih poudarja še, da od Juriča nikakor ne zahteva sankcij za preiskovalce NPU, ampak je želel opozoriti le na ugotovljene in domnevne nepravilnosti v preiskavi nacionalnega preiskovalnega urada, oba dopisa, ki jih je predložil Juriču, pa bi naj dobil od samega ministra Hojsa, piše Večer.

Kangler je Večeru razložil še, da podobnih dopisov tedensko dobi še več, slednje pa kasneje posredujejo organom notranjega ministrstva, tožilstvu, policiji ali drugim pristojnim, zato tudi posredovanje dopisa Jožeta Kojca ni nič posebnega. »Iz sklepa sodišča izhaja, da je prišlo do hujših kršitev delovnih obveznosti ter da so podani utemeljeni razlogi za sum, da so nekateri preiskovalci NPU storili kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Če je temu res tako, naj se zadeva razišče,« je bil za Večer odločen državni sekretar Franc Kangler. Na policiji bodo prejete dopise preverili po običajnih postopkih, če bo potrebno, pa bodo tudi ustrezno ukrepali.

Bi se Kangler enako odzval tudi na dopise drugih obtoženih?

Kaj bi naj bilo pri vseh dopisih in očitkih spornega? Portal 24ur opozarja predvsem na vidik, da je obtoženi Jože Kojc o domnevnih nepravilnostih pisal samemu ministru za notranje zadeve, kar samo poraja pomislek, ali je upravičeno in primerno, da bi državni organi posredovali po prejetih dopisih vsakega obtoženca.

»Ne minister ne državni sekretar nimata nikakršnih pooblastil ali pravic, da bi usmerjala policijo, nadzirala njeno početje ali na kakršenkoli način vplivala nanjo, ko ta izvaja pregon.«

Podobno je tudi mnenje pravnih strokovnjakov. Tako je doc. dr. Miha Šepec, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru za 24ur povedal: »Nesporno je, da tako minister kot državni sekretar nimata pooblastil za vtikanje v tekoče kazenske zadeve. To izhaja s stališča, da kazenski pregon usmerja in vodi državni tožilec, ki ima edini pravico usmerjati policijo v tekočem kazenskem postopku. Ne minister ne državni sekretar nimata nikakršnih pooblastil ali pravic, da bi usmerjala policijo, nadzirala njeno početje ali na kakršenkoli način vplivala nanjo, ko ta izvaja pregon. To pa zato, ker mora kazenski pregon, kot najhujši poseg v temeljne pravice posameznika, vedno biti le in samo v pristojnosti pravnostrokovnih in politično neodvisnih organov (državno tožilstvo, sodišče), ne pa v rokah interesno motivirane politike.«

»Če pa je gospod Kangler le izrazil svoje neodobravanje določenih policijskih postopkov, za katere meni, da so bili izvedeni nezakonito, ima seveda kot uradna oseba dolžnost na to opozoriti. Pri tem pa mora seveda svoje sume oblikovati na primeren način – v obliki uradnega dopisa ali kazenske ovadbe, ki jo mora nasloviti na ustrezne državne organe in ne preko neformalnih ‘političnih’ dopisov.”«

Dodal je še, da gre, če početje Kanglerja razumemo kot uporabo političnega vpliva, s katerim želi vplivati na tekočo kazensko preiskavo ali kot obliko posrednega zastraševanja preiskovalcev v policiji, za ‘očitno in hudo zlorabo političnega položaja’. Doc. dr. Šepec še pripomni: »Če pa je gospod Kangler le izrazil svoje neodobravanje določenih policijskih postopkov, za katere meni, da so bili izvedeni nezakonito, ima seveda kot uradna oseba dolžnost na to opozoriti. Pri tem pa mora seveda svoje sume oblikovati na primeren način – v obliki uradnega dopisa ali kazenske ovadbe, ki jo mora nasloviti na ustrezne državne organe in ne preko neformalnih ‘političnih’ dopisov,”«.

Izločitev dokazov še ni pravnomočna, Kanglerjev poseg zato neprimeren

Na Kanglerjeva opozorila se je, kot piše portal 24ur, odzvalo tudi Specializirano državno tožilstvo, kjer so dejali, da sklep sodišča o izločitvi dokazov še ni pravnomočen. »Tožilki SDT sta se zoper to odločitev pritožili, saj so bili po mnenju tožilstva vsi dokazi, za katere se je predlagala izločitev, pridobljeni zakonito in brez kršitev človekovih pravic,« o odzivu SDT pišejo na 24ur. Tako dokazi, ki jih je koprsko sodišče izločilo, nikakor ne razbremenjujejo Kojca.

Po prepričanju pravnih strokovnjakov je edini, ki trenutno v celotni zadevi ravna nezakonito, Franc Kangler. Čeprav je v zadevi po Kanglerjevem posredovanju že stekel notranji postopek, v resnici minister in državni sekretar nimata pooblastil, da bi to odredila, še opozarjajo na 24ur.

Zadeva Marina – kaj je to?

Zadeva Marina obsega delovanje kluba Marina v Ajševici pri Novi Gorici, kjer bi naj delovala kriminalna združba, ki je med 1. avgustom 2014 in 23. januarjem 2019 za prostitucijo izkoriščala 413 deklet. Slednja so morala v nočnem klubu Marina nuditi spolne storitve, klub pa obvladuje družba Cratos, ki je v lasti Jožeta Kojca iz Spodnje Korene, Mariborčana Dejana Šurbeka in poslovneža Sergeja Racmana. Obtoženim v primeru Marina je bila očitana zloraba prostitucije, trgovina z ljudmi in promet z drogami.

V Marino vpleten tudi Senica?

Na portalu Demokracija opozarjajo na še en vidik zadeve Marina, ko je bil v lanskem letu obtoženi Jože Kojc prepričan, da za primerom stoji odvetnik Miro Senica, s katerim so bili skupaj z Racmanom in Šurbekom tik pred tem, da se dogovorijo o zadnjih podrobnostih prodaje delnic Lona. Po pisanju portala Demokracija bi naj na sestanku Senice z lastniki družbe Cratos dejal, da kriminalisti preiskujejo poslovanje kluba Marina v Novi Gorici in da jim lahko pomaga.