O Šarčevi mandatarski kandidaturi bo DZ predvidoma odločal prihodnji teden v petek. Za sodelovanje z manjšinsko vlado se dogovarjajo tudi z Levico, a protokol o sodelovanju še ni dokončno usklajen. Pogovori na ravni predsednikov strank naj bi se nadaljevali v petek.
Pod kandidaturo je zbranih 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS.
V Levici še vedno nekoliko zadržani
V LMŠ so po torkovih usklajevanjih sicer ocenili, da je bil narejen velik korak, medtem pa so v Levici bolj zadržani. Skrbi jih namreč, da bi po njihovi morebitni podpori Šarcu na glasovanju o mandatarju iz koalicijske pogodbe izločili pozitivne socialno usmerjene ukrepe, ki jih je Levica uspela vnesti na pogajanjih s peterico strank. Medtem pa iz nekaterih strank peterice opozarjajo, da so se o vsebini z Levico uskladili pod predpostavko, da bo tudi ta stranka del vlade.
Svet Levice pa je nato prejšnji teden zavrnil vstop v Šarčevo vladno koalicijo, menijo pa, da je osnutek koalicijske pogodbe, o kateri so se pogajali, dobra osnova za to, da Levica Šarčevo manjšinsko vlado podpre in z njo sklene sporazum o projektnem sodelovanju.
Če bo dogovor med strankami dosežen, bo ta stopil v veljavo ob pozitivni odločitvi članstva Levice na strankarskem referendumu. Enotedensko glasovanje se bo končalo danes opolnoči, rezultati pa bodo po napovedih iz stranke na voljo najpozneje v petek.
Za predsednika bodo predlagali Židana
Takrat se sicer tudi izteče rok za vlaganje mandatarskih kandidatur v drugem krogu, v katerem lahko kandidata poleg predsednika republike Boruta Pahorja predlaga tudi poslanska skupina ali skupina desetih poslancev.
V nadaljevanju – kljub napovedim predvidoma še ne danes – bo peterček vložil tudi kandidaturo Dejana Židana za predsednika DZ. Prvak SD bi tako nasledil sedanjega predsednika Mateja Tonina iz NSi.
