Kot je dejal Janša, je odpiranje šol v največji meri odvisno od epidemiološkega položaja. Več bo znanega jutri, po seji vlade.

Epidemiološka slika poslabšana zaradi praznikov

Ta se je po besedah direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milana Kreka po božično-novoletnih praznikih poslabšal. Najnovejši podatki in napovedi namreč kažejo, da se bo število okužb in sprejetih v bolnišnice v prihodnjih dneh povečevalo, kar je po božično-novoletnih praznikih splošen trend v EU, je povedal. Po njegovih besedah obstaja upanje, da se bo položaj začel izboljševati konec januarja.

Vlada se je zavedala posledic

Janša je izpostavil, da je poslabšanje epidemiološke slike posledica sprostitve nekaterih ukrepov med božično-novoletnimi prazniki. Za sprostitve so se po njegovih besedah po zgledu več drugih evropskih držav odločili, ker je “Evropa na Evropskem svetu decembra ocenila, da zaradi psiholoških posledic nekatera sproščanja naredijo manj škode, kot če jih ne bi bilo“. “Mi smo temu sledili, smo pa vedeli, da bo račun prišel in bo prihajal v prihodnjih 10 dneh,” je dejal.

Evropa na Evropskem svetu decembra ocenila, da zaradi psiholoških posledic nekatera sproščanja naredijo manj škode, kot če jih ne bi bilo. Mi smo temu sledili, smo pa vedeli, da bo račun prišel in bo prihajal v prihodnjih 10 dneh.

Premier ni naklonjen odpiranju šol

Kolikor je bilo razumeti, Janša prehitremu odpiranju vrtcev in šol ni naklonjen. Posledica sproščanja nekaterih zapor, ki omogočajo več stotisoč novih stikov na dan po vsej državi, je lahko zelo gotovo to, da bomo imeli nato šolo na daljavo do aprila ali maja, “tega pa si ne želimo“, je opozoril. Zato je po njegovih besedah v skupnem interesu, da “potrpimo še malo in premagamo še ta val, ki prihaja po praznikih“. Kot omejitev pri sproščanju je navedel zmogljivosti zdravstvenega sistema.

Posledica sproščanja nekaterih zapor, ki omogočajo več stotisoč novih stikov na dan po vsej državi, je lahko zelo gotovo to, da bomo imeli nato šolo na daljavo do aprila ali maja.

Šolstvo bo po Janševih besedah sicer prioriteta pri sproščanju, “a nič ne bomo dosegli, če vse odpremo in smo potem zaprti do aprila“. “Po napovedih evropskih inštitutov bo namreč cepljenje začelo bistveno vplivati na epidemijo, ko se bo lahko sproščalo druge ukrepe, šele aprila,” je povedal.

Zgled bi lahko bil belgijski sistem pouka

Po premierjevih besedah pa obstaja tudi možnost, da se bodo šole odpirale po “neki vmesni možnosti“, kot to počnejo ponekod v Evropi. “To pomeni polovične razrede, polovičen čas, brez mešanja, s strogim nadzorom in podobno, ” je dejal. To je kot možnost omenil tudi Krek in pri tem izpostavil sistem Belgije, kjer pouk dva tedna poteka v šolah, dva tedna pa na daljavo.

Štrukelj poudarja, da je Kustečeva napovedala vrnitev prve triade v šole

Glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimirja Štruklja so tovrstne izjave odgovornih na srečanju presenetile. “Če sem namreč prav razumel, opozarjate, da razmere niso take, da bi omogočale odprtje vrtcev in osnovnih šol,” je dejal. V sindikatu so namreč po njegovih besedah razumeli, da je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec napovedala, da bi v ponedeljek v šolo lahko odšli učenci prvega triletja osnovne šole. Ponovil je njihovo stališče, da je treba šole in vrtce odpreti čim prej, “seveda pa mora biti to varno“.

Če sem namreč prav razumel, opozarjate, da razmere niso take, da bi omogočale odprtje vrtcev in osnovnih šol.

Da si želijo čim prejšnje odprtje šol in vrtcev so na srečanju, ki še traja, poudarili tudi ministrica in navzoči ostali predstavniki vzgoje in izobraževanja. A so tudi oni izpostavili, da si želijo, da vračanje poteka varno ter da se šole in vrtci ne odpirajo za vsako ceno. Izrazili so polno pripravljenost, da prispevajo k varnemu vračanju.

STA