Kot smo poročali bo Mladinski kulturni center Maribor v sodelovanju z romunsko organizacijo Go Free v okviru mednarodnega projekta Združeni s ponosom / United with PRIDE v Mariboru organiziral prvo Parado ponosa. Ta se bo odvila 29. junija 2019.

Zasledili smo zapis blogerke Lee z naslovom Zakaj grem na prvo parado ponosa v Mariboru? “Da bi lahko razumeli zakaj mi ta parada v Mariboru toliko pomeni, morate stopiti v čevlje majhne deklice, ki je že pri svojih desetih letih vedela, da so ji všeč tudi ženske. Pravzaprav sem nekaj časa mislila, da me privlačijo samo ženske, potem pa z leti odkrila, da sem biseksualna,” to so besede s katerimi začenja zapis.

Od svojega osmega leta brez premora piše dnevnik

Odraščala je na Zgornji Velki, majhni vasi okoli 30 kilometrov iz Maribora. Danes o svoji spolni usmerjenosti odkrito govori, saj ve, da je le ena izmed mnogih pripadnikov LGBT skupnosti, ki je odraščala v tistem času, a takrat se je počutila zelo osamljeno, drugačno in nerazumljeno. Njena usmerjenost je bila dlje časa velika skrivnost, vedela je, da jo bodo ljudje obsojali, a tega ni mogla izklopiti.  “Zaradi njih sem velikokrat jokala, si želela, da bi bilo drugače, da bi lahko bila taka kot drugi, da bi mi bilo lažje. V svoji otroški stiski sem se obrnila na edino, kar mi je v tistem trenutku predstavljalo varno uteho – pisanje. Zato že od svojega osmega leta brez premora pišem dnevnik.”

Boleča izkušnja, ko je svoja čustva delila s starši

Pri trinajstih je svojo zgodbo delila s prijateljicami, ki so po njenih besedah reagirale veliko bolj spoštljivo kot mnogi odrasli,
s katerimi je imela opravke kasneje. V blogu je opisala tudi bolečo izkušnjo, ko se je odločila priznati staršem. V srednji šoli
je sicer imela zvezo z fantom, pred tremi leti pa je spoznala punco in se odločila, da si bo dovolila ljubiti na polno, vidno, brez skrivanja. “Vse, kar sem 20 let tiščala v sebi, je privrelo na plan in me povozilo kot tovorni vlak na fizični in psihični ravni, ker sem se naenkrat s tem morala soočiti. A na srečo se moji najhujši strahovi niso uresničili in z iskrenostjo sem uspela zgraditi bolj zdrave odnose z ljudmi v mojem življenju.”

Trenutno živi v Grazu, kjer se kot opiše, počuti povsem običajno, ve, da v Sloveniji ne bi mogli tako svobodno živeti kot živita tam.

“Nisi sam/a, veliko nas je, ki živimo tu in te razumemo”

Najpomembnejše sporočilo prve mariborske parade ponosna je po njenih besedah morda (čeprav nenamerno) namenjeno LGBT skupnosti sami, ko ji sporoča “Tukaj smo, tukaj se lahko končno srečamo in spoznamo. Nisi sam/a, veliko nas je, ki živimo tu in te razumemo!” S svojo udeležbo na mariborskih ulicah bo tako morda zaprla rano, ki jo v sebi nosi zadnjih 20 let: “Občutek, da sem tujka v svoji lastni okolici in med ljudmi, ki me poznajo že dolgo, a me ne vidijo zares. Da sem človek brez skupnosti, brez iskrenega sidra.”

“Zato bom za roko prijela tisto deklico iz svojega otroštva, ki je prvič občutila globok sram, da je taka, kot je. Ki se je bala, da nikoli ne bo mogla živeti, kot si resnično želi, ne da bi ostala brez družine, prijateljev in redne službe.”

Pomembno je, da se parada zgodi

Kot opiše se mnogi bojijo izgredov in nasilja na paradi. “Ne bom lagala, tudi sama sem pomislila na to. Ampak ravno zaradi tovrstnih groženj po spletu in zaradi tega globoko zakoreninjenega strahu v nas je še bolj pomembno, da se ta parada res zgodi. Če napadete kogarkoli iz LGBT skupnosti zgolj zaradi njihovega obstoja, ker so, je isto, kot bi napadli mene.”

Celotni zapis Lee najdete TUKAJ.