Pogovarjali smo se z Iris Poklič, veterinarsko tehnico, ki jo je osebna življenjska pot popeljala v Anglijo, kjer trenutno dela kot negovalka tetra in paraplegikov. Kot navdušenka nad jeziki se je konec lanskega poletje odločila za učenje novega tujega jezika, in sicer nemščine. Iris bi seveda lahko izbrala katero koli jezikovno šoli v Angliji in tam obiskovala tečaj v živo, a je vseeno ubrala drugačno pot. Zaradi posebne in povsem edinstvene ponudbe jezikovne šole Hiša jezikov se je raje odločila za učenje nemščine preko spleta. Kako je do tega prišlo in kako se počuti danes, ko je prvi semester jezikovnega tečaja že za njo, nam je izdala v kratkem pogovoru.

Zakaj ste se odločili za delo v Angliji?

V Sloveniji na svojem področju, se pravi kot veterinarska tehtnica, službe nisem našla. Na splošno s svojim življenjem nisem bila zadovoljna, želela sem si nečesa več, nečesa drugačnega in izpopolnjujočega. Spoznala sem nekoga, ki je delo negovalca v Veliki Britaniji že opravljal, in to je bila moja karta za pobeg. Zdaj vem, da je bila to najboljša odločitev v mojem življenju.

Ste poskušali v Angliji najti službo na področju, za katerega ste se izobraževali?

Službe v veterini še nisem iskala, a verjamem, da s tem tam ne bi imela težav. Pa vendar mi trenutno delo z invalidi zelo ustreza. Všeč mi je samo delo, kot tudi način življenja, navsezadnje opravljam dobro delo, za katerega sem tudi dobro plačana.

Kako ste znašli v svojem trenutnem poklicu?

Zaradi narave dela mi je bilo na začetku včasih težko. Vsi ljudje, ki jim pomagam, so doživeli nesrečo, ki jih je prikovala na invalidski voziček. Ta poklic zato predstavlja predvsem psihičen napor. Sčasoma sem se ga naučila sprejeti in spremeniti v izziv. Naučila sem se biti hvaležna in ugotovila sem, predvsem zaradi odziva varovancev, da mi je delo s takšnimi ljudmi pisano na kožo.

Se je bilo težko privaditi na angleško mokro vreme in suh humor?

Moje stranke me zaradi svojih življenjskih izkušenj raje zabavajo s črnim humorjem. Mogoče se zato dobro ujamemo. Vremena pa se ne bom nikoli navadila. Prav tako ne hrane in
njihovega čaja.

Kako pa je bilo z jezikom? Ste že prej tekoče govorili angleško ali se je to razvilo spontano med vašim bivanjem v Angliji?

Od srednje šole, kjer sem se angleščino nazadnje učila, je minilo precej časa. Nisem je dosti uporabljala, a zahvaljujoč glasbi in knjigam v angleškem jeziku težav s sporazumevanjem nisem imela. Mojo angleščino so večkrat pohvalili, a sem opažala, da imam težave pri daljših debatah, razglabljanju in podrobnem izražanju svojega mnenja o nečem. Seveda se je moje znanje med bivanjem v Angliji razvijalo. Zdaj včasih celo razmišljam v angleščini, ampak moj besedni zaklad tam nikoli ne bo tako bogat kot v materinem jeziku. Osebno mislim, da je  to težko doseči. Naš jezik, naše narečje, naš način izražanja oblikujejo naš jaz. In včasih me jezi, da se v tujem jeziku ne zmorem vedno izražati tako bogato, kot bi želela.

Kako pa to, da ste se lani poleti odločili še za učenje nemškega jezika?

Že dolgo nazaj sem razmišljala o nemščini, že pred leti. Še posebej takrat, ko se mi je dobra zaposlitev v prihodnosti zdela negotova. Ne vem, zakaj se nikoli nisem prijavila na tečaj. Lani sem spet začutila željo po nečem novem, željo po učenju. Po naključju sem naletela na Hišo jezikov, ravno v tem pravem obdobju. Prijavila sem se brez posebnega namena, zgolj za svoje zadovoljstvo. Zdaj, ko opažam napredek, mi je žal, da se nisem prijavila že prej.

In zakaj se niste vpisali v tečaj v kakšni tamkajšnji jezikovni šoli? Angleški jezik
obvladate zagotovo dovolj, da bi brez težav sledili tečaju nemščine v tem tujem jeziku?

Ponudb za učenje nemškega jezika je v Angliji ogromno, tudi zasebno preko spleta. To bi bila zaradi trenutnih omejevanj zaradi Covida tudi moja edina možnost. In če v takšni situaciji lahko izbiram med angleško ali slovensko govorečim mentorjem, se bolje počutim s slednjim. Mislim, da mi nekdo, ki govori slovenski in angleški jezik, ki je nemščini zelo podoben, lahko bolje razloži snov, oziroma mi jo poda na meni razumljivejši način.

Kako ste sploh izvedeli za ponudbo Hiše jezikov?

Hišo jezikov sem zasledila na socialnem omrežju. Očitno je Facebook izjemoma le lahko koristen. Kasneje me je prepričala njihova spletna stran.

Kakšne prednosti nudi Hiša jezikov, ki jih drugje ne vidite?

Poudarila bi odzivnost. Kljub temu da sem tečaj v celoti opravljala na daljavo, so bili za moja vprašanja vedno na voljo. Občutek sem dobila, da te kot posameznika vzpodbujajo k učenju in delu. K temu močno pripomore delo v majhni skupini.

Koliko udeležencev vas je bilo v skupini?

Z mano vred osem, iz različnih starostnih skupin.

Delo v majhni skupini je tudi na daljavo zagotovo bila velika prednost?

Prav delo v majhni skupini mi je bilo najbolj všeč. Tečaj je zasnovan tako, da vzpodbuja k sodelovanju in s tem k razmišljanju ter učenju že med samim potekom. Čeprav je potekalo na daljavo, sama glede tega ne vidim nobene pomanjkljivosti, zgolj prednosti.

Kako pa je potekal online tečaj? Ste se hitro navadili na spletno obliko dela?

Tečaj je potekal dvakrat tedensko, po dve šolski uri. Preko aplikacije Microsoft Teams nam je bilo omogočeno spremljanje snovi preko ekrana. Do vsega, kar smo obdelali na tečaju, je bilo kasneje možno dostopati v e-šoli. Tam je na voljo tudi veliko naloge. Po mojem mnenju čisto dovolj snovi za učinkovito učenje. Ni se bilo težko privaditi, ker enostavneje ne bi moglo biti.

Kakšna je bila interakcija v skupini med vami tečajniki in kako je izgledala interakcija s profesorjem?

Mislim, da smo se udeleženci med sabo precej razlikovali, pa vseeno je vladalo prijetno in sproščeno vzdušje. Zasluga gre profesorju. Predavanja so imela poudarek na bogatenju besedišča in uporabnosti jezika, skozi katerega smo spoznavali slovnico in pravila na prijazen, zanimiv način. Glede nalog, ki smo mu jih pošiljali, je bila njegova odzivnost in pomoč odlična.

Zdaj, ko je vaš tečaj nemščine za začetnike že mimo, bi tega priporočali še komu? Zakaj?

Prav vsem, ki tega jezika še ne znajo. Vsi vemo, da je to šola za življenje. Obrabljena fraza. Premalo pa se zavedamo, kako pomembni so za nas še tako majhni dosežki. Celo življenje jih potrebujemo. Ni važno, zakaj. Enostavno je – občutek nadgrajevati se, je dober…

Kakšne so po vašem prednosti tečaja preko spleta?

Zdaj pomanjkanje časa ne more biti več izgovor. Sama v zadnjih dveh letih nikoli nisem bila več kot dva meseca na enem mestu, v enem kraju. Rada potujem in v katerem koli delu Anglije delam, kamor koli na svetu se odpravim, vedno lahko sodelujem. Učenje preko spleta spodbuja k samostojnemu delu, pa vseeno imaš občutek, da te nekdo vodi.

Boste nadaljevali učenje? Boste ostali pri Hiši jezikov?

Absolutno. Res se veselim nadaljnjega sodelovanja.