Ukrep po navedbah informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik povzroča stisko delodajalcev in drugih predstojnikov, ko se odločajo o tem, ali je merjenje resnično potrebno in nujno ter v katerih primerih.

Merjenje ni nujno in smiselno

Prelesnikova glede na veljavne predpise ugotavlja, da merjenje temperature nikakor ni nujen in smiseln ukrep vedno ter povsod.

Prelesnikova glede na veljavne predpise ugotavlja, da merjenje temperature nikakor ni nujen in smiseln ukrep vedno ter povsod.

Meni, da gre za ukrep, ki ob neustreznem izvajanju lahko vodi v množično in nezakonito zbiranje osebnih podatkov, zato posplošenja ter odločanje o uvedbi merjenja brez konkretnih utemeljitev in upoštevanja vseh možnih drugih milejših ukrepov niso na mestu. Izpostavila je, da je merjenje možno izvesti tako rekoč brez trajne obdelave osebnih podatkov, kar je zasebnosti bistveno bolj prijazno.

Informacijska pooblaščenka je ponovila opozorilo, da za obvezno in vsesplošno merjenje temperature na način, da pride do obdelave osebnih podatkov, ni pravne podlage.

Delodajalci niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih

“Delodajalci ali druge organizacije, ki niso izvajalci zdravstvene dejavnosti, kot so npr. vzgojno-izobraževalne ustanove, glede na določbe veljavne delovno-pravne in druge zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih, otrok ali drugih oseb, med katere sodijo tudi podatki o telesni temperaturi,” je pojasnila Prelesnikova.

Delodajalci ali druge organizacije, ki niso izvajalci zdravstvene dejavnosti, kot so npr. vzgojno-izobraževalne ustanove, glede na določbe veljavne delovno-pravne in druge zakonodaje v običajnih razmerah niso upravičeni do obdelave zdravstvenih podatkov zaposlenih.

Za takšno obdelavo podatkov mora imeti delodajalec ali druga organizacija pravno podlago, pri tem pa veljajo tudi vse druge določbe splošne uredbe o varstvu podatkov.

Prelesnikova je poudarila, da mora o potrebnosti in smiselnosti tega ukrepa vedno presojati medicinska stroka, ki mora pri presoji upoštevati veljavne predpise in zasledovati načelo sorazmernosti.

Janša ostro odreagiral na mnenje pooblaščenke

“Ukrepa torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi, kot je npr. podpis izjave. Če se na ravni posameznih organizacij tak ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, potem ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika in brez prekomerne obdelave osebnih podatkov,” je še dodala.

Premier Janez Janša se je na mnenje informacijske pooblaščenke odzval na Twitterju in zapisal: “Popolnoma napačno, nestrokovno in skrajno škodljivo. Zrelo za kazensko in odškodninsko odgovornost.”

STA