Kot je za STA januarja povedal vodja inženiringa v Fraportu Slovenija Andrej Tominec, se v objektu trenutno izvajajo obrtniška dela, elektroinštalacije in strojne inštalacije. Zaključujejo se še nekatera gradbena dela in nameščajo akustični paneli. Hkrati poteka montaža opreme. Skoraj v celoti je že nameščen sistem za pregled in oskrbo prtljage. Do marca bo novi objekt predvidoma že imel končno podobo. Potem bodo sledila testiranja opreme in potniških tokov ter usposabljanje zaposlenih.

V roku enega meseca bosta stekla tudi gradnja dostopnih cest in zunanja ureditev. “V celoti je načrtovano končanje del in testiranj do konca aprila, maja sledijo zakonodajne obveznosti s pridobivanjem dovoljenj. Tako bo terminal v drugi polovici junija nared za odprtje,” je povedal Tominec in dodal, da držijo obljubo, da bo v drugi polovici letošnjega leta novi del terminala že v uporabi.

Tako celotna investicija, ki je vredna nekaj več kot 21 milijonov evrov, kljub prvotnim zapletom z izbiro izvajalca teče v skladu s terminskim planom. Pri gradnji jim je na roke šla lanska mila zima, ko so potekala glavna betonska dela. Nekaj manjših težav pa jim je povzročila epidemija covida-19, in sicer pri dobavah nekaterih delov tehnične opreme.

Pri novogradnji so dali velik poudarek naravnim materialom s kombinacijo lesa, stekla in betona. Potniki bodo videli Kamniško Savinjske Alpe in bodo imeli občutek, da so v naravi. Prostor je odprt, inštalacije pa bodo vidne, kar je v skladu s sodobnimi gradbenimi smernicami in bolj priročno z vidika vzdrževanja. “Potnik se ne bo čutil utesnjenega, kot se morda počuti sedaj v starem delu starega terminala,” je dejal Tominec.

Manjši promet zaradi posledic epidemije

Trenutno urejajo tudi povezavo novogradnje s prvotnim terminalom oziroma njegovo razširitvijo iz leta 2007. Odhodno halo bodo s povezovalnim hodnikom povezali z novim delom, skozi katerega bodo potniki vstopali. V njem bodo tudi varnostna kontrolna točka in komercialne površine. V funkciji bo že od začetka skoraj celotni terminal, v rezervi do ponovnega dviga števila potnikov bo ostala le obstoječa odhodna hala, kjer so sedaj okenca za prijavo na let.

V letošnjem letu kot posledico epidemije na ljubljanskem letališču še vedno pričakujejo zmanjšan obseg prometa, tako bo na začetku v terminalu na voljo več prostora, je pojasnila vodja korporativnega komuniciranja v Fraportu Slovenija Brigita Zorec. To bo omogočilo tudi lažje izvajanje epidemioloških ukrepov z ohranjanjem distance med potniki.

Na ljubljanskem letališču od decembra izvajajo tudi testiranje na novi koronavirus. PCR testom so se pridružili še hitri testi, tako da sedaj izvajajo obe vrsti. Izrazito veliko testiranja, ki ni namenjeno le potnikom, je bilo sicer predvsem po novem letu, ko so bili kratek čas hitri testi brezplačni.

Trenutno je ljubljansko letališče z rednimi linijami povezano le z Beogradom, Frankfurtom in Istanbulom. “Epidemija se kar vleče in temu primerno se zamikajo tudi vračanja oziroma prihodi prevoznikov ter ponovno vzpostavljanje linij,” je pojasnila Zorčeva.

Pričakuje se vrnitev nekaterih prevoznikov

Za zimsko sezono je napovedana vrnitev Air Francea s povezavo v Pariz, poljskega Lota v Varšavo ter EasyJeta na londonsko letališče Gatwick. Po zdajšnjih napovedih se bo glavnina prevoznikov vrnila s poletnim voznim redom. Vozovnice so že v prodaji, ali se bodo prihodi oziroma vrnitve glede na zdajšnje napovedi še kaj spreminjale ali zamikale, pa je odvisno od razvoja epidemije.

V poletnem voznem redu na Brniku pričakujejo vrnitev WizzAira s povezavo na bruseljski Charleroi, Lufthanse v München, Swissaira v Zürich, Brussels Airlines v Bruselj, Aeroflota v Moskvo, British Airways na londonski Heathrow, dopolnitev letenja EasyJeta še na letališče Luton ter letenje Israir Airlines v Tel Aviv, Sun Expressa v Antalyo in Finnaira v Helsinke. Čez poletje pričakujejo tudi nekaj čarterskega prometa.

V lanskem letu je zaradi pandemije promet na ljubljanskem letališču močno upadel. Še poleti so računali, da bodo ustvarili približno 30 odstotkov načrtovanega prometa, a je jesenski val epidemije prinesel dodaten padec. Tako so dosegli 17 odstotkov prometa iz leta 2019 oziroma 19 odstotkov načrtovanega iz začetka leta. Oskrbeli so približno 290.000 potnikov.

STA