Slovenija je predvsem pri obdavčitvi močnejših vozil iz višjega cenovnega ranga pri vrhu. DDV je namreč kar 22-odstoten, zraven pa se prišteje še davek na motorna vozila, ki nanese vse do 31-odstotkov za najmanj ekonomična dizelska in do 28-odstotkov za najmanj ekonomična bencinska vozila. To vsoto bi naj plačal uvoznik, vendar to pomeni, da je znesek vedno prištet h končni ceni. Med recesijo je bil uveden še dodatni davek za vozila z največjo prostornino, ki znaša med 8 in 16 odstotki.
V tujini so davki precej nižji
Tako visokim davkom se marsikdo izogne z nakupom in registracijo vozila v drugih državah. Znana praksa je, da posameznik odpre družbo na Slovaškem, kjer kot družba lahko kupi avto, ga registrira in tako prihrani nekaj tisoč evrov. Ena možnost je tudi najem avtomobila prek slovenskega posrednika v tujem podjetju. Davčna optimizacija je sicer dovoljena in ne pomeni kršitev predpisom, kaznivo pa je, če Furs ugotovi, da je bil sistem zlorabljen.
V Sloveniji si podjetje za nakup avtomobila ne sme odštevati vstopnega DDV; tak odbitek je možen le, če gre za podjetje s prevozniško dejavnostjo (recimo izposoja avtomobilov, taksi služba…). V kolikor podjetje želi služben osebni avtomobil za direktorja, mora plačati DDV in si vstopnega ne sme odbiti. Davkom se posamezniki v večini hočejo izogniti pri nakupu dragih avtomobilov, saj je razlika v ceni občutna. Pri cenejših avtomobilih tovrstne prakse niso toliko pogoste, saj bi šlo le za nekaj sto evrov razlike.
Kakšne so najpogostejše prakse?
Najprej si večina ustanovi podjetje na Slovaškem ali v Nemčiji, kjer nato kupijo vozilo in ga registrirajo, pravna oseba poravna vstopni DDV. Na Slovaškem zakon ne določa omejitev za pravico od odbitka nabave osebnih vozil, zato podjetje dobi povrnjen vstopni DDV, v Nemčiji pa se lahko uveljavi pravica do odbitka, ker se vozilo oddaja v najem obdavčen z DDV.
Nato se avtomobil odda lastniku podjetja ali drugi slovenski fizični/pravni osebi. Za vsako najemnino oziroma obrok, ki ga podjetje plača prvotnemu prodajalcu avtomobila, na katero se obračuna DDV, se potem zahteva odbitek vstopnega DDV. Tukaj bi naj prihajalo do izkoriščanja – odbitek vstopnega DDV, ki so ga plačali za avto, zahtevajo iz drugih prilivov. Ob pregledu poslov so pri Fursu pozorni tudi na pogodbe, sklenjene za 30 dni, z avtomatičnim podaljševanjem za nadaljnjih 30 dni, saj pri najemu za en mesec ni potrebno plačati takšnega davka.
Kasneje, po nekaj letih, se veliko kupcev odloči za prodajo avtomobila. Tedaj vrednost avtomobila že krepko upade, najemnik pa od tujega oziroma svojega podjetja ta avto odkupi. DDV in DMV mora plačati samo na četrtinsko vrednost avtomobil. Če Furs ugotovi zlorabo, bo v nadzoru izdana odločba o plačilu DMV in DDV na novo vrednost
