V dneh, ko se zemlja že nekoliko ogreje, je čas za sajenje krompirja na prosto. Pri tem se marsikdo sprašuje, ali je krompir, glede na relativno nizko ceno, ki jo dosega v trgovinah, sploh še smiselno saditi na domačem vrtu ali njivi. Za odgovore na tovrstna in še nekatera druga vprašanja, povezana s pridelavo krompirja, smo se obrnili na specialistko za poljedelstvo Drago Zadravec, univ.dipl.inž.kmet., zaposleno na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor:
Je krompir še sploh smiselno saditi?
Če bi se za pridelavo kmetje in vrtičkarji odločali samo na podlagi cen, bi najbrž v Sloveniji imeli še manj lastnih pridelkov pri krompirju, večini zelenjave in marsikateri poljščini. Pri tržnih pridelovalcih si večina razliko pri dohodku krije s pomočjo subvencijskih izplačil, saj pri večini poljščin tržne cene ne pokrijejo stroškov pridelave. Kljub temu pa so njive in vrtovi, razen na zelo nagnjenih terenih, obdelani in posejani ali zasajeni z različnimi poljščinami ali vrtninami.
Menim, da lahko vsi vrtičkarji, ki imajo na vrtu dovolj prostora, pridelajo predvsem zgodnji krompir za svoje potrebe, ki ga lahko porabijo do jeseni.
Zato sem mnenja, da imajo kljub včasih nizkim tržnim cenam pri krompirju in zelenjavi lastni pridelki z domačega vrta ali njive svoje prednosti. Menim, da lahko vsi vrtičkarji, ki imajo na vrtu dovolj prostora, pridelajo predvsem zgodnji krompir za svoje potrebe, ki ga lahko porabijo do jeseni. Če pa imajo na razpolago primerne kletne prostore in dovolj površin, tudi za ozimnico.
Kateri argumenti govorijo v prid sajenju krompirja na domačem vrtu?
Krompir z domačega vrta običajno kopamo sproti, ko je najbolj bogat z rudninami in drugimi koristnimi snovmi. Pri pridelku z domačega vrta imamo tudi največ informacij o izvedbi posameznih tehnoloških ukrepov v času rasti.
Še nekaj osnovnih napotkov glede sajenja krompirja
Sajenje krompirja opravimo, ko se tla segrejejo nad 8°C do globine 10 cm. Lahko ga sadimo v naprej pripravljene grebene (na sredino grebena in globino 8-10 cm) ali pa na poravnano površino tal v vrste z medvrstno razdaljo 60-70 cm in razdaljo v vrsti 25 cm (tudi na globino 10 cm). V tem primeru grebene oblikujemo po vzniku, ko vznikle krompirjeve rastline okopamo in osujemo. Vznikli krompir poškodujejo že temperatur pod – 0,5°C, zato je primerno, da ga pred napovedanimi ohladitvami pokrijemo s polipropilensko prekrivko (vrteks, covertan in dr.), ki bo zagotovila pod prekrivko za 2-4°C višjo temperaturo od normalnega ozračja.
Najpogostejši bolezni pri krompirju sta krompirjeva plesen in alternarijska pegavost, ki lahko v kratkem času uničita listno maso, najpogostejši škodljivec pa je koloradski hrošč, ki se prehranjuje z listi krompirja.
Hitrejši pridelek zgodnjega krompirja si lahko zagotovimo na vrtu s sajenjem pravilno nakaljenega krompirja, pri katerem so kalčki debeli in višine največ do 1 cm. Običajno je pridelava bolj uspešna, če za sajenje uporabljamo srednje debelo frakcijo krompirja (35-55 mm). Pred sajenjem ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem in ne uporabljamo materialov za apnenje tal, ker obstaja nevarnost, da bomo pridelali krastave gomolje. Najpogostejši bolezni pri krompirju sta krompirjeva plesen in alternarijska pegavost, ki lahko v kratkem času uničita listno maso, najpogostejši škodljivec pa je koloradski hrošč, ki se prehranjuje z listi krompirja.
Pri pridelavi poznega krompirja za ozimnico, ki je na vrtu prisoten dalj časa (celo poletje), za preprečevanje bolezni uporabljamo bakrove pripravke in pripravke za krepitev rasti.
Zgodnji krompir lahko pridelamo brez uporabe fungicidov, odraslega koloradskega hrošča pa tudi večje ličinke lahko na manjših površinah ročno poberemo in jih mehanično uničimo, brez uporabe insekticidov. Pri pridelavi poznega krompirja za ozimnico, ki je na vrtu prisoten dalj časa (celo poletje), za preprečevanje bolezni uporabljamo bakrove pripravke in pripravke za krepitev rasti.
Katere so najpogostejše napake pri sajenju in nadaljnji obdelavi?
Najpogostejše napake, ki jih pridelovalci naredijo pri pridelavi krompirja, so sajenje nepravilno nakaljenih gomoljev (tanki, dolgi in svetli ali polomljeni kalčki), prezgodnje sajenje v hladna tla, premočno gnojenje, predvsem s preveč dušika, apnenje pred sajenjem oziroma gnojenje s svežim hlevskim gnojem, prisotnost strun v tleh, nepravočasna ugotovitev poškodb od koloradskega hrošča ali krompirjeve plesni, prepozno ali nepravilno osipavanje in zeleni gomolji na površini tal.
Katere sorte krompirja so prisotne pri nas?
Pri nas sadimo veliko število sort zgodnjega, srednje poznega in poznega krompirja za ozimnico. Večina sort ni domačega izvora in se tudi precej semenskega krompirja uvaža iz tujine. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so vzgojili nekaj domačih sort zgodnjega krompirja in nekaj poznejših sort, primernih za skladiščenje in ozimnico. Izbira sorte je odvisna od zahtev kupca, oziroma uporabnika, ki zahtevajo včasih različno barvo mesa.
V preteklosti je bila v Sloveniji pogostejša zahteva za belomesnatimi sortami krompirja, v spomin na slovensko sorto Igor, ki je zaradi virusnih okužb izginila z njiv, so pa geni te sorte uporabljeni pri nastajanju domačih sort krompirja, selekcioniranih na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
V preteklosti je bila v Sloveniji pogostejša zahteva za belo mesnatimi sortami krompirja, v spomin na slovensko sorto Igor, ki je zaradi virusnih okužb izginila z njiv, so pa geni te sorte uporabljeni pri nastajanju domačih sort krompirja, selekcioniranih na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Te sorte nosijo imena KIS in so večinoma poimenovane po slovenskih rekah (KIS Sora, KIS Mura, KIS Kokra, …). V zadnjem desetletju so pri pridelavi zgodnjega krompirja bolj uporabljane rumeno mesnate sorte z rumeno ali rdečo kožico, podobno je tudi pri pridelavi poznejših sort. Med zgodnjimi sortami se pogosto pridelujejo sorte Riviera, Arow, Actrice, Colomba, Anuška, Adora in domača sorta KIS Slavnik, med poznejšimi pa je še vedno povpraševanja po starejši, dokaj univerzalni sorti Desire, Agria, ter novejših sortah Jelly, Mozart in domači sorti KIS Sora. Za ozimnico se pridelujejo tudi srednje pozne sorte Alouette, Carolus, Otolia, Red Fantasy in domača sorta KIS Kokra.
Koliko je slovenskih sort in kako je z njihovo odpornostjo proti boleznim?
Med slovenskimi sortami se najpogosteje pridelujejo zelo zgodnja sorta KIS Slavnik, srednje pozna sorta KIS Kokra, ki je tudi manj občutljiva na najpogostejšo bolezen krompirjevo plesen in se priporoča tudi za ekološko pridelavo, sorta KIS Mura in med poznimi sortami KIS Sora.
Vse so precej odporne tudi na virusne bolezni, ki pa jih preprečujemo z varstvom pred listnimi ušmi, ki so prenašalci viroz na polju in sajenjem kakovostnega semenskih gomoljev.
Vse so precej odporne tudi na virusne bolezni, ki pa jih preprečujemo z varstvom pred listnimi ušmi, ki so prenašalci viroz na polju in sajenjem kakovostnega semenskih gomoljev.
Razlika med belimi in rdečimi sortami je samo v barvi kožice
Razlika med belimi in rdečimi sortami je samo v barvi kožice. Razen barve kožice so tudi razlike med sortami v barvi mesa (belo mesnate, svetlo rumene ali pa rumeno mesnate sorte) ter okusnosti, oziroma namenu rabe (za kuhanje, pečenje, cvrtje).
Na kaj naj bomo pozorni ob nakupu semenskega krompirja?
Pri nakupu semenskega krompirja priporočam nakup srednje debele frakcije gomoljev, ki so za pridelavo najmanj zahtevni, da so gomolji na zunaj zdravi in da nimajo že v skladiščih razvitih predolgih, tankih in belih kaličev.
