Spomnimo, državni zbor je na seji s 45 glasovi za in 19 proti sprejel novelo zakona o lokalni samoupravi, ki prinaša možnost odpoklica župana med mandatom. V razpravi so noveli, ki je v javnosti naletela na močan odziv, izrekli podporo poslanci SMC, DeSUS in ZL, proti pa so bili njihovi poslanski kolegi v SD, SDS in NSi. Novela določa, da lahko občani odpokličejo župana enkrat med mandatom, in to v obdobju po preteku 12 mesecev od dneva nastopa mandata in najkasneje 12 mesecev pred potekom mandata, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji glede števila volivcev v občini, ki podprejo pobudo, zahtevajo glasovanje o odpoklicu in se udeležijo glasovanja.

Fištravec želi tudi možnost odpoklica drugih voljenih predstavnikov

Župana Maribora Andreja Fištraveca, veseli, da se o ideji, ki se je izoblikovala v Mariborskih vstajah, odloča v Državnem zboru: »To je korak v pravo smer, proti samopašnemu razumevanju oblasti. Vendar samo na lokalni ravni regij tako nimamo. Žalosti me, da poslanci niso premogli dovolj samozavesti in poguma, da sistem odpoklica uredijo tudi za druge voljene predstavnike in zame zakon kot takšen ni celovit in še manj sistemski.«

Čaka jih še veliko dela

Kaj pa odpoklic poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (ne posamezno temveč DZ v celoti), predsednika republike, občinskih-mestnih svetnikov (ne posamezno temveč v celoti) in drugih voljenih predstavnikov, se sprašuje mariborski župan? »Ta naloga nas še čaka in če ne bo ustreznega pritiska javnosti, tega poslanci nikoli ne bodo niti predlagali, kaj še izglasovali. Zato se bo verjetno moral takšen celovit predlog v zakonodajno proceduro vključiti na osnovi ljudske zakonodajne iniciativa, ki jo lahko sproži 5000 volivk in volivcev in na koncu uveljavitev doseči z referendumom. Politična elita, ki ima preko internih strankarskih pravil in volilnega sistema in področne zakonodaje, v rokah škarje in platno pri uvrščanju kandidatov v volilne okraje in s tem vpliv na to, kdo bo sedel v Državnem zboru, si odpoklica izbrancev ne bo dovolila. V kolikor bi bil primerljiv sistem odpoklica urejen za poslance Državnega zbora, kot je sedaj za župane, bi se dinamika v državi popolnoma spremenila. Poslanci ne bi bili več glasovalni stroj vlade, temveč bi morali opravljali nalogo predstavnikov vsega ljudstva, ki niso vezani na kakršnakoli navodila. Ključni razvojni problem naše države in naše demokracije je, da so poslanci glasovalni stroj vlade in ne najvišji zakonodajni organ, kar bi po ustavi morali biti.«