Evropska Komisija se je nemudoma ob nastopu svojega mandata konec preteklega leta zavezala, da bo postala prva podnebno nevtralna celina na svetu. S tem v mislih je vzpostavila mehanizem za pravični prehod v brezogljično družbo in zanj namenila debelih 7,5 milijarde evrov.

Evropska Unija je s svojo politiko in najbolj izpostavljenim Evropskim zelenim dogovorom, prisedla na vlak sprememb, ki jih od odločevalcev terja vedno bolj okolju naklonjena javnost. Zdi se, da je nova zelena politika pisana na kožo Sloveniji, ki je v vse svoje ključne dokumente zapisala trajnost, ekologijo in zelene politike. A je to res?

Zadnje dni spremljamo ogorčene odzive naravoljubov, saj se v Sloveniji rahlja zakonodaja, ki je dodobra ščitila čebele in druge opraševalce. Že od leta 2011 je namreč v Sloveniji prepovedano uporabljati določene insekticidov (neonikotinoide), ki so še posebno strupeni za čebele in druge opraševalce. Slovenija namerava to zakonodajo zrahljati po vzoru Evropske Unije.

Kako zelena je sicer Slovenija?

Ali tudi sicer Slovenija sledi tempu Evropske Unije? Očitno ne, saj primer zakonodajnega urejanja gnojil v kmetijstvu kaže, da ima Slovenija veliko bolj ohlapno zakonodajo kot večina evropskih držav. Te so že pred nekaj desetletij ugotovile, da nekatera fosfatna gnojila vsebujejo ogromne količine kadmija, ki je izredno škodljiv ne samo za naša tla, temveč tudi za naše zdravje. Kadmij je sicer težka kovina, ki jo najdemo tudi v naših tleh. Zaradi intenzivnega kmetijstva, ko prihaja do večje koncentracije kadmija v zemlji, posledično v pridelkih in naši hrani, pa kadmij resno ogroža naša ledvice in okostje. Še več, kadmijev oksid uvrščamo v kategorijo rakotvornih snovi.

Večina država članic se je zato že pred leti pospešeno lotila urejanja tega področja ter določila zgornjo mejo kadmija v fosfatnih gnojilih. Švica je že leta 1986 določila, da je največja dovoljena meja nevarnega kadmija v fosfatnih gnojilih 21 miligramov na kilogram. Madžarska, Estonija in Slovaška ne dovoljujejo več kot 20 miligramov na kilogram. In Slovenija? Slovenija spada med države, kjer je zakonodaja najslabše urejena. Slovenija s kar 75 mg/kg spada v skupino držav z najmilejšo omejitvijo za te strupene snovi v gnojilih, ki je tudi nad mejo, ki jo določa nova evropska ureditev, 60 mg/kg.

Evropa v smer okolju prijaznih gnojil

Evropska komisija je ugotovila, da je prehranska varnost prepomembna, da bi jo prepuščali nacionalni zakonodaji in je tako v novi strategiji »Od vil do vilic« zapisala, da bodo morala biti pravila za vse države članice enake. To pomeni, da bo celotni evropski kmetijski sektor moral omejiti kadmij v fosfatnih gnojilih na 20 miligramov na kilogram. Evropska komisija je ob tem pojasnila, da moramo za ohranjanje rodovitnosti tal in posledičnega zadostnega pridelka ter zadostne hrane, uporabljati gnojila, ki so kakovostna, a brez škodljivih težkih gnojil.

Namero Evropske komisije so že pozdravili tudi proizvajalci okolju prijaznih fosfatnih gnojil, ki so združeni v iniciativi Varnejši fosfati (Safer Phosphates). Ocenjujejo, da je izrednega pomena, da tako kmetje kot odločevalci prepoznajo dejstvo, da niso vsa gnojila enaka. Namreč že danes na trgu obstajajo fosfatna gnojila, ki so okolju prijazna in ne vsebujejo kadmija. Gnojila namreč kmetje potrebujejo, saj bodo v nasprotnem primeru nosili stroške manjšega pridelka in manj rodovitnih tal.