Iz kardioloških ambulant poročajo o zaskrbljujočem porastu zamujenih srčnih kapi, manj uspešnih primerov reanimacije ter posledično precej manjšo obravnavo srčnih kapi. Situacija v Mariboru je primerljiva s situacijo drugod v regiji in Evropi. Stanje se pri nas v zadnjem času glede na problematiko v začetku epidemije, izboljšuje.
Sprva težave na terenu
Pri srčni kapi je posredovanje na terenu ključnega pomena. Preventivni ukrepi so terjali spremembe tudi pri reševalcih in posredovalcih na terenu. Zaradi bolj strogih preventivnih ukrepov kardiologi beležijo ključne zamude, kajti o uspešnosti oživljanja tudi na terenu odločajo minute. “Tako so tudi kolegi v oddelku za intenzivno interno medicino imeli okoli 10% manj sprejemov uspešnih reanimacij na terenu.”
Tako so tudi kolegi v oddelku za intenzivno interno medicino imeli okoli 10% manj sprejemov uspešnih reanimacij na terenu.
“Glede srčno-žilnih obolenj je epidemija covida 19 vsekakor pustila pečat. V preteklem letu smo v laboratoriju za interventno kardiologijo obravnavali 14% manj srčnih kapi,” pove dr. Berro, kardiolog na UKC v Mariboru.
V preteklem letu smo v laboratoriju za interventno kardiologijo obravnavali 14% manj srčnih kapi.
V času pred razglašeno epidemijo so bolniki na oddelku po nezapletenih srčnih kapeh okrevali v povprečju okrog pet dni. Od kar so se “prilagodili” novim razmeram, bolnišnična oskrba spet traja približno toliko, tudi kadar so bolniki pozitivni na covid 19.
Organizacijske težave uspešno premagujejo
Kot na večini oddelkov, so se tudi na kardiološkem najprej srečali s težavami zaradi prerazporeditve kadra. Zaposleni so bili napoteni predvsem na bolnišnično in nebolnišnično oskrbo covid pacientov.
Skladno s spreminjanjem stanja se je spreminjalo tudi delo. “Mnoge dejavnosti so bila v začetku epidemije omejene – ambulantni pregledi, rehabilitacija – saj se delo za potrebe epidemije praktično organizira iz tedna v teden.”
Preventiva je kljub epidemiji nujna
V času epidemije je zaradi omejitev gibanja, priporočil o izogibanju stikov in nenazadnje ustavitve družabnega življenja, zastalo tudi preventivno ravnanje.
V medijih so veliko prahu dvignile predvsem študije pešanja gibalnih sposobnosti pri osnovnošolskih otrocih. Tudi sicer se je izraz “koronske obloge” dobro prijel. V tem primeru ne gre le za nekaj pridobljenih kilogramov zaradi prekomernega hranjenja, temveč tudi posledico premalo gibanja.
Preventivni ukrepi nikakor niso nekaj, na kar bi lahko pozabili. Glede na splošno stanje so prav ti ukrepi morda danes še bolj nujno kot doslej.
Redno merjenje krvnega tlaka, glukoze in holesterola bi v današnjem času morali postati “rutina”.
Osnovna načela preventive pred kardiovaskularnimi boleznimi zajemajo skrb za kvalitetno in redno prehrano, gibanje in občasno preverjanje rizičnih dejavnikov. Dr. Berro meni, da epidemija, kadar ni na vrhuncu, nikakor ne bi smela biti razlog za opustitev teh osnovnih načel: “Redno merjenje krvnega tlaka, glukoze in holesterola bi v današnjem času morali postati “rutina”.”
