Astrologinja Ema Kurent je s svojim zapisom, ki se navezuje na invalide, v Sloveniji dvignila ogromno prahu. Nanjo se je vsul plaz kritik, danes je s svojimi sledilci delila nov zapis, ki se navezuje na tragičen dogodek, ki se je zgodil v eni izmed mariborskih šol. Tedaj si je moški vzel življenje zaradi objave videoposnetka, na katerem so ga ujeli pri spolnem odnosu s sodelavko. Le-tega so posneli dijaki. Kurentova je zapisala svoje mišljenje o krivcu za njegovo smrt.

Njen zapis na Facebooku objavljamo v celoti:

Pred časom si je v Sloveniji zaradi javnega linča nekdo vzel življenje. Če se prav spomnim, je bil to nek poročen moški, ki so ga na delovnem mestu zasačili pri spolnem odnosu s sodelavko in posnetek objavili na spletu. Kdo je bil kriv? Ste bili krivi vi, ki ste ga linčali? (Res mislim vi, saj je tule zbrana najbrž precej ista množica, le da namnožena na tretjo potenco).

Resnica je, da niste bili krivi vi. Kriv je bil sam, ker je prevzel vašo hudobijo nase. Kriv je bil, ker je zaradi pritiska javnosti začel verjeti, da je bil njegov greh smrtni. Kriv je bil, ker ni dojel, da ga najbolj blatijo in smešijo tisti, ki vsakodnevno varajo svoje partnerje – le da jih niso odkrili. (So se pa močno prestrašili, da bi doletelo tudi njih  Kriv je bil, ker ni dojel, da se zaradi hudobije, svetohlinstva, licemerja, pravičniškosti, egocentričnosti, pomanjkanja empatije in eksplicitne hudobije javnosti nima smisla sekirati. Da to ni oziroma ne bi smel biti njegov problem.

Kriv je bil, končno, ker se ni imel toliko rad, da bi lahko odpustil samemu sebi. Da bi spregovoril s svojim notranjim “bogom” in si rekel, sprejemam odgovornost za svoje dejanje, a ker se imam rad, grem lahko naprej – boljši človek, kot sem bil prej. Sveto pismo, ki je prava zbirka modrosti, v resnici govori o bogu, ki je v vsakem od nas. Pravi nam, da nam bog govori skozi lastno vest.

Prevzemati nase krivdo za tuje grehe, to je eden največjih znakov osebne nezrelosti. Vsak je odgovoren le zase in za svoja dejanja – sebi, svojemu “bogu” (vesti) in, končno, zakonu.

Se imate raje ker jo zasmehujete?

Danes vas vabim, da spregovorite s tem svojim notranjim bogom, s to svojo vestjo. Ji je všeč to, kar delate? Se imate zato, ker Emo Kurent ponižujete, zasmehujete, ji škodite na vse možne načine in ji celo grozite, kaj raje? Ste danes boljši ljudje, kot ste bili včeraj?

V kolumni sem s prstom pokazala na naše male, drobne človeške slabosti. Opozorila na to, da nismo popolni, ker naš svet ni popoln. V tej zgodbi sem bila glavna igralka jaz – ampak čudi me, kako vendar, da ste moji zgodbi verjeli? Saj sem vendar astrologinja – kaj ni res, da mi astrologi samo lažemo? Kako je možno, da te tako neverodostojni osebi nenadoma verjeli? Končno nisem bila še nikoli v življenju kaznovana zaradi parkiranja na mestu za invalide, o tem ne obstaja noben posnetek, nič. Zgodbo bi si lahko tudi izmislila. Kaj če sem si jo? Recimo 

Zdi se, da nihče ni dojel, da za svoje priznanje nisem imela nobenega drugega razloga kot tega, da sem želela ljudem dobro. Da bi razumeli, da pravice do empatije nimajo zgolj tisti, katerih nemoč je očem vidna. Pa tukaj celo ne govorim o starostnikih in mamicah z otroškimi vozički, o katerih sem pisala v kolumni. Govorim o pravici do empatije do samih sebe.

Ampak saj to ni važno, kajne? Sporočilo kolumne ni pomembno. Važno je, da ste dobili kost za glodanje. Nanjo ste se spustili kot zlakotnjena, krvoločna drhal. Brez empatije. Brez sočutja. Brez človeškega dostojanstva.

Končno naj povem, da najbolj grozljivi dokazi o duhovni revščini in nesreči tega naroda niso bile grožnje z lomljenjem kosti, izmaličenjem obraza in streljanjem v kolena, ki jih hranim v inboxu (skupaj z imeni avtorjev, seveda). Najbolj zaskrbljujoč stavek je prišel s strani mladostnika – po profilni fotografij sodeč zelo mladega človeka – ki mi je napisal le en sam, ganljiv stavek. Kaj je napisal, ne bom povedala. Ampak ta stavek mi je privabil solze v oči. Ubogi naši, vaši otroci. Ubogi ti otroci, ki so v resnici najbolj ranljiva skupina, le da, žal, nimajo svoje Organizacije.

Želim vam lep dan