DZ je danes s potrebno večino vseh poslancev ponovno podprl zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti,

DZ je danes s potrebno večino vseh poslancev ponovno podprl interventni zakon, na katerega je državni svet izglasoval odložilni veto. Skupaj z zakonom o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021, ki je bil pred tem prav tako deležen zadostne podpore, so tako pod streho vsi proračunski dokumenti za prihodnji dve leti.

Po vetu vnovična podpora

Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 ter interventni zakon sta sestavni del proračunskih dokumentov, ki jih je DZ sprejel pred desetimi dnevi. Prvi bo omogočil, da bo izvrševanje novega proračuna s 1. januarjem lahko nemoteno steklo, z drugim pa se na podlagi dogovora s sindikati omejuje rast izdatkov na področju plač v javnem sektorju, v skladu s koalicijsko pogodbo pa je vlada vanj zapisala tudi izredno uskladitev pokojnin.

Sporna povprečnina za občine

V zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 je državnim svetnikom sporna višina povprečnine za občine. “Povprečnina je že nekaj let prenizka in ne zagotavlja primernega financiranja občin,” je dejal državni svetnik Milan Ozimič in dodal, da morajo občine za financiranje nalog, ki jim jih z zakoni nalaga država, posegati v svoja lastna namenska sredstva, ki jih imajo za razvojne naložbe.

Povprečnina se bo sicer v obeh prihodnjih letih zvišala. “Občine bodo v letu 2020 prejele dobrih 30 milijonov evrov več kot v letu 2019,” je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj in dodal, da je že skoraj pripravljen tudi predlog zakona o razbremenitvah občin, ki jim bo znižal stroške za več kot 30 milijonov evrov. A tudi ob sedanji povprečnini občinam denarja ne primanjkuje, po podatkih za prvih deset mesecev letos so proračuni občin za več kot 100 milijonov evrov v presežku, je dodal.

48 glasov dovolj za vnovično potrditev

Po odložilnem vetu državnega sveta je morala za vnovično potrditev zakona glasovati večina vseh poslancev, torej najmanj 46. To se je tudi zgodilo, z izidom 48 proti 39 so ga podprli v koalicijskih SAB, LMŠ, SD in SMC ter tudi poslanci DeSUS z izjemo Roberta Polnarja. Ta je danes dejal, da bo treba obstoječi model financiranja občin izboljšati.

Za zakon so vnovič glasovali tudi poslanca narodnosti ter SNS, katere poslanec Jani Ivanuša je sicer dejal, da je v proračunu še veliko rezerve, zato ni razloga, da ne bi dali občinam povprečnine, kot jo predlagajo.

Opozicija glasovala proti

V Levici, SDS in NSi so glasovali proti. “Občinam se iz leta v leto nalaga več zakonskih nalog in s tem višje stroške,” je opozoril Marko Pogačnik (SDS) in menil, da bi imele višje povprečnine pozitiven vpliv na proračun države in na višjo gospodarsko rast.