Za zakon je glasovalo 48 poslancev, 29 pa jih je bilo proti.

Podjetja bodo lahko še najmanj do konca tega leta koristila subvencioniranje čakanja na delo na domu, plače za delavce v karanteni bo še naprej krila država. Novost je povračilo plače od 1. septembra tudi za tiste, ki ne prihajajo na delo, ker je bila karantena odrejena otroku. Če je otrok predšolski, bodo ta čas oproščeni plačila vrtca.

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom zakon spet ponuja mesečni temeljni dohodek, do katerega so bili upravičeni spomladi v času razglašene epidemije. Od oktobra do konca leta je določen v višini 1100 evrov na mesec, zanj pa bodo lahko zaprosili vsi tisti, ki so začeli dejavnost opravljati do 1. septembra. Pogoj je padec prihodkov v letu 2020 za 20 odstotkov, kar je enako kot pri subvencioniranju čakanja na delo za podjetja.

[tweet

align=”center”]

Zaposleni v zdravstvu

Za zaposlene v zdravstvu in socialnovarstvenih zakonih zakon prinaša nove dodatke k plači. Za neposredno delo z bolniki in uporabniki socialnovarstvenih storitev v sivih in rdečih conah so za določeni pri 30 odstotkih plače, v primeru prerazporeditve pa 20 odstotkov. Opozicija je poskušala ta deleža zvišati, a neuspešno.

Z namenom izboljšanja pripravljenosti na naslednji val epidemije covida-19 v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih je določenih še več ukrepov. Eden od njih je vzpostavitev koordinacijske delovne skupine, zamišljene kot podpora tem zavodom za ustrezno ukrepanje ob respiratornih nalezljivih boleznih.

Država bo zavodom s področja zdravstva in socialnega varstva financirala nabavo zaščitne in druge opreme za potrebe obvladovanja covida-19, krila bo tudi izpad prihodkov zaradi neizvajanja programov javnih zdravstvenih zavodov oz. nezasedenih zmogljivosti socialnovarstvenih zavodov.

Medtem ko je vlada predlagala petletno podaljšanje prehodnega obdobja pri uveljavitvi instituta odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, se bo s sprejetimi popravki podaljšalo le za dve leti, torej do konca leta 2022.

Brezplačno cepljenje proti gripi

Vsem vključenim v zdravstveno zavarovanje zakon ponuja možnost brezplačnega cepljenja proti sezonski gripi, vsi zaposleni pa bodo lahko do konca leta koristili tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika.

Da bi skrajšali čakalne dobe, bo na podlagi zakona objavljen nacionalni razpis za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, na katerega se bodo lahko prijavili tudi zasebni zdravstveni zavodi. Poleg državnega proračuna in zdravstvenih zavarovalnic se ga bo financiralo tudi z evropskimi sredstvi. Poslanci opozicije so tej določbi v razpravi ostro nasprotovali, saj v njej vidijo poskus prikrite privatizacije zdravstva.

Sporen za opozicijo je tudi izbor le dveh laboratorijev za izvajanje mikrobioloških preiskav na novi koronavirus, saj bi lahko to pomenilo vzpostavitev monopola.

Je pa opoziciji uspelo preprečiti, da bi v zakonskem besedilu ostalo zapisano pooblastilo vladi, da lahko omeji ali prepove zbiranje ljudi tudi na zasebnih krajih in prostorih, če ni mogoče na druge načine preprečiti nevarnosti širjenja nalezljive bolezni.

Več inšpekcijskih nadzorov

Za nadzor nad spoštovanjem ukrepov bo sicer po novem pristojnih več inšpektoratov, policisti in redarji pa bodo dobili več pooblastil, lahko bodo samostojno vodili prekrškovne postopke in jim ne bo treba več podajati predlogov za uvedbo prekrškovnih postopkov na zdravstveni inšpektorat.

Izdajanje odločb o karanteni se po z uveljavitvijo zakona poenostavilo. Za napotitev v karanteno na domu zaradi stika z okuženim bo pristojen Nacionalni inštitut za javno zdravje, za napotitev v karanteno po prihodu iz katere od tveganih držav pa policisti. Napotitev v karanteno bo ustna, kar se zdi številnim poslancem sporno.

V opoziciji so vladi očitali, da je tudi v tokratni protikoronski zakon skrila kar nekaj določb, ki z obvladovanjem širjenja virusa nimajo nobene povezave. Ena od teh je razveljavitev zakona o enotni ceni knjige, s čimer naj bi pomagali založnikom. Koalicija je ob tem pristala, da bo razveljavitev le začasna, do konca aprila 2022.

Sofinanciranje nakupa zaščitne opreme

Ukrepi iz zakona med drugim segajo še na področja vzgoje in izobraževanja, kmetijstva, infrastrukture ter izvrševanja kazenskih sankcij.

Avtobusnim prevoznikom, ki v času razglašene epidemije niso opravljali dela, bo država izplačala odškodnino, izvajalcem javnega potniškega prometa bo tudi subvencionirala stroške zaščitne opreme.

Nakup zaščitne opreme bo država financirala tudi podjetjem ter izobraževalnim in znanstvenim ustanovam, samozaposlenim, ki v času karantene ne morejo opravljati dela, pa bo povrnila del izgubljenega dohodka. Veljavnost jamstvene sheme za likvidnostna posojila podjetij se bo podaljšala za pol leta, do konca junija 2021.

Podaljšanje bonov za največ leto dni

Predvidoma v decembru bo vlada odločala tudi o podaljšanju veljavnosti turističnih bonov, ki so jih junija prejeli vsi prebivalci Slovenije. Poslanci so v zakon zapisali, da se lahko vlada odloči za podaljšanje za največ leto dni.

Zakon poleg tega predvideva še eno mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi, ki pa bo uporabnike seznanjala tudi s preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja virusa.

Med obravnavo zakona je padlo kar nekaj ostrih besed, del opozicije je za nekaj časa celo zapustil dvorano. Obstrukcijo je izzval komentar predsedujočega na seji Jožeta Tanka (SDS) na predstavljeni stališči dveh poslanskih skupin, zaradi česar so od njega zahtevali prekinitev seje in sklic sestanka poslanskih skupin, Matjaž Nemec (SD) pa ga je označil za nekompetentnega in nesposobnega ter si prislužil opomin.