V času epidemije je otrokom svetovano, naj namesto preživljanja časa zunaj raje uporabljajo mobilne telefone, tablice in računalnike, kar pa lahko prinaša nova tveganja. Kako krmariti med uporabo novih tehnologij za šolo ter prostočasnega brskanja po spletu, ki lahko skriva številne pasti?

Varna in koristna raba interneta ter novih tehnologij je še posebej v času koronavirusa, ko več uporabljamo računalnike, tablice in telefone, nujna.

»Digitalni svet je v sami osnovi nekaj najboljšega kar je človeštvo razvilo, do sedaj. Vendar tako kot vsaka stvar v življenju ima tudi internet dve plati. Zavedati se moramo, da vse, kar počnemo na spletu, lahko postane del neomejenega digitalnega arhiva, ki še zdaleč ni dostopen samo nam. Upravljanje z digitalnimi identitetami je postalo tako kompleksno, da potrebujejo pomoč celo odrasli – kaj šele otroci,« razmišlja direktorica izobraževalne platforme Varni internet, Klavdija Kordiš.

»V svetu, kjer je meja med virtualnim in realnim vsak dan bolj nejasna, je ključnega pomena, da znajo otroci in najstniki svoje pravice in zasebnost varovati ves čas. Zavedati se moramo, da se tehnologija razvija, a tudi vsako novost prav tako hitro zamenja nekaj novega, še bolj nepredstavljivega, in prav zato morajo generacije otrok postajati vedno bolj spretne in prilagodljive ter sprejeti vseživljenjsko učenje kot nekaj samoumevnega,« nadaljuje ter pove, da je z digitalno dobo vse manj potrebno učenje dejstev na daljavo, pomembna pa postaja sposobnost kritične presoje informacij. »Ob tem pa seveda upoštevati tudi pravila. Na internetu namreč veljajo določena pravila, ki pa niso sama sebi namen, temveč so zato, da nas obvarujejo pred neprijetnostmi. In otroci morajo ta pravila razumeti,« doda Kordiševa.

Posebna pozornost neznancem in lažnim novicam

Marko Puschner, raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki sodeluje na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, še posebej izpostavi problem neznancev. »Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, priporočamo, da se še posebna pozornost posveča stikom z neznanci. Otroci in najstniki zelo hitro zaupajo nekomu, ki ga spoznajo preko interneta. Starši naj bodo zato previdni in redno preverjajo, s kom vse otrok komunicira preko interneta,« razlaga in nadaljuje: »Predvsem najstniki so pogosto tarča nagovarjanja za gole oz. intimne posnetke. Pomembno je, da varujemo svojo zasebnost, pa naj gre za intimne posnetke ali pa osebne podatke. Prav tako naj skrbijo za svoja gesla, ki naj bodo dovolj dolga, zapletena in predvsem naj jih ne delijo z drugimi.«

»Previdni naj bodo tudi, katerim informacijam, objavam in videoposnetkom verjamejo. V času epidemije COVID-19 se po družabnih omrežjih širi veliko zavajajočih in neresničnih objav,« izpostavi Puschner.

Doda še nekaj nadvse aktualnih priporočil, ki so povezana s trenutno zdravstveno situacijo: »Previdni naj bodo tudi, katerim informacijam, objavam in videoposnetkom verjamejo. V času epidemije COVID-19 se po družabnih omrežjih širi veliko zavajajočih in neresničnih objav. Preden verjamejo neki informaciji, naj skupaj s starši preverijo, ali gre za vir, ki mu lahko zaupamo (npr. znanstvena ustanova, priznani strokovnjak), ali ne želimo neki informacije verjeti, ker nam je všeč, kdaj je bila informacija prvič objavljena (številne informacije hitro zastarijo) in ali ne gre morda za šalo.«

»Spolzko območje prekomerne rabe« in njene pasti

Še nekateri od perečih problemov uporabe novih tehnologij so tudi sovražni govor, cyber-bullying oziroma spletno nasilje, spletne zlorabe ter odvisnost od telefona, videoigric ali kaj podobnega. Problema ne zasenči niti pandemija, povsem mogoče pa je, da je teh problemov prav sedaj, ko se je uporaba tehnologije zaradi prestavitve dela in šolanja v spletno okolje narasla, še več.

»Opažamo, da se količina spletnega nasilja in spletnih zlorab povečuje. Zelo so aktivni številni prevaranti, ki ciljajo tako na najstnike kot tudi na odrasle in podjetja, na kar redno opozarja SI-CERT. Spletno nasilje je še posebej problematično, ker ga je pogosto težko opaziti, če žrtve o njem molčijo. Zato na Safe.si svetujemo, naj bodo starši pozorni na morebitne spremembe vedenja otroka v povezavi z uporabo mobilnih telefonov ali računalnika. Pomembno je, da v primeru, da je otrok žrtev, čim hitreje ukrepamo in storilce prijavimo npr. družabnemu omrežju, otroku pa pomagamo pri soočanju s posledicami, ter preprečimo, da bi se nasilje nad njim nadaljevalo,« pove Marko Puschner.

»Zato na Safe.si svetujemo, naj bodo starši pozorni na morebitne spremembe vedenja otroka v povezavi z uporabo mobilnih telefonov ali računalnika. Pomembno je, da v primeru, da je otrok žrtev, čim hitreje ukrepamo in storilce prijavimo npr. družabnemu omrežju, otroku pa pomagamo pri soočanju s posledicami, ter preprečimo, da bi se nasilje nad njim nadaljevalo.«

Dotakne se tudi problema odvisnosti: »Glede problematike zasvojenosti zaradi bolj intenzivne uporabe mobilnih telefonov in interneta, pa je še prezgodaj govoriti. Sedaj smo zagotovo v spolzkem območju prekomerne rabe, ki je pač posledica trenutnih razmer. Zagotovo bodo posamezniki imeli težave z zmanjševanjem uporabe, zato je zelo pomembno, da starši skušajo, kolikor je seveda mogoče, otroke motivirati za druge aktivnosti, kjer uporaba sodobnih tehnologij ni potrebna, ali pa se uporabljajo zgolj kot orodje. Problem je predvsem uporaba za namene zabave.«

Ne le omejevanje, ampak predvsem opolnomočenje

Vsekakor pa ni dovolj le zmanjševanje ali omejevanje uporabe spleta, saj moramo otroke v osnovi naučiti, kako splet sploh varno in koristno uporabljati. »V današnjem času moramo sprejeti, da je digitalna tehnologija prisotna na vsakem koraku, zato je pomembno, da otrokom omogočimo predvsem razvijanje veščin učinkovite in primerne uporabe, ne pa da njihovo uporabo le omejimo,« meni Kordiševa, direktorica izobraževalne platforme Varni internet.

»Čeprav otroci mislijo drugače, vendar manj časa preživetega na spletu in več domačih opravil vpliva tudi na njihovo srečo. Ko starši razmišljajo o času, ki ga njihovi otroci preživijo na spletu, ga le redko povežejo z otrokovo vztrajnostjo, a raziskovalci so ugotovili, da so otroci, ki splet uporabljajo več časa na dan, manj vztrajni. Pri tem so vztrajnost opisali kot sposobnost dokončati težko ali neprijetno nalogo, ne da bi otroci pri tem obupali,« povezanost uporabe spleta z drugimi področji otrokovega življenja razlaga Klavdija Kordiš.

»Ko starši razmišljajo o času, ki ga njihovi otroci preživijo na spletu, ga le redko povežejo z otrokovo vztrajnostjo, a raziskovalci so ugotovili, da so otroci, ki splet uporabljajo več časa na dan, manj vztrajni.«

»Otroci, ki so imeli v domačem okolju omejen čas, ki ga lahko namenijo uporabi spleta, hkrati pa v domačem okolju večkrat opravljajo domača opravila, so se bolj izkazali na akademskem, čustvenem in socialnem področju. Domača opravila, kot so pranje perila, kuhanje ali odnašanje smeti, so pri otrocih vzbudila občutek pomembnosti in odgovornosti. Vendar se moramo zavedati, da je vsaka družina drugačna, zato mora vsaka družina zase sestaviti najprimernejši načrt glede novodobne tehnologije,« pove.

Od starševskega zgleda do tehnološkega bontona

Kordiševa doda še nekaj nasvetov: »Bodite otroku zgled – otroci se največ naučijo z opazovanjem in glede na raziskave 70% otrok meni, da njihovi starši preveč časa preživijo za najrazličnejšimi zasloni. Pomembno je, da si kot družina vzamete čas za skupno preživljanje prostega časa, namenjenega povezovanju med vami, ne povezovanju s svojimi napravami. Postavite si prioritete – skupaj s celotno družino naredite seznam prioritetnih aktivnosti, ki so vsem pomembne in za katere je nujno, da si vzamete čas, in seznam želenih aktivnosti, ki niso nujno potrebne. Na družinski koledar najprej umestite nujne aktivnosti, kot so delo za šolo, skupni obroki, spanje, preživljanje časa na prostem in drugi hobiji, nato pa v urnik umestite še manj pomembne aktivnosti, kot je preživljanje prostega časa na spletu v skladu s smernicami.«

»Otroci se največ naučijo z opazovanjem in glede na raziskave 70% otrok meni, da njihovi starši preveč časa preživijo za najrazličnejšimi zasloni.«

»Otroke naučite tehnološkega bontona – uporaba novodobne tehnologije bi morala vedno temeljiti na medsebojnem spoštovanju, interakciji med posamezniki in vljudnosti. Določite osnovna pravila, kot so: „Če sedimo skupaj za mizo, se pogovarjamo med seboj, ne s spletnimi prijatelji“, pomaga pa tudi to, da med preživljanjem časa na prostem mobilne telefone in druge naprave pustite doma. Določite jasna pravila glede uporabe digitalne tehnologije – računalnike in druge naprave umaknite iz otroških sob in jih raje postavite v skupne prostore. To otroke odvrača od sprejemanja nespametnih odločitev na spletu, hkrati pa vam omogoča lažji pregled nad tem, kaj otroci na spletu sploh počnejo in katere vsebine pregledujejo,« pripoveduje in doda:

»Naj vas ne bo sram prositi za pomoč – na spletu lahko najdete ogromno priporočil glede uporabe digitalne tehnologije pri otrocih in mladostnikih, prav tako se za pomoč lahko obrnete tudi na šolo, na lokalno skupnost in na najrazličnejše institucije (Varni internet ipd…). Pogovorite se z učiteljicami in svetovalnimi delavci glede digitalne vzgoje in izobraževanja v šoli. Na voljo pa so vam tudi različne aplikacije, ki skrbijo za primernost spletnih vsebin, s katerimi se srečujejo otroci in mladostniki, ter za primerno količino časa, preživetega za računalnikom in drugimi napravami.«

Trenutna situacija zahteva starševsko podporo

Kako pomembna pri otrokovi uporabi spleta je vloga staršev, poudarja tudi Marko Puschner s Fakultete za družbene vede ter Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. »Starši imajo ključno vlogo pri uvajanju otroka v uporabo interneta internetnih storitev in sodobnih informacijsko-komunikacijskih naprav. Ta vloga ni pomembna le sedaj, temveč se začne tisti trenutek, ko otroku prvič izročijo mobilni telefon ali tablico. Ključnega pomena je, da starši otroka postopno uvajajo v uporabo in ga ves čas učijo o tveganjih in kako se pred njimi zaščititi. Prav tako je pomembno, da uporaba teh naprav in interneta predstavlja le manjši del otrokovih dnevnih aktivnosti.« Doda, da je spremljanje otroka pri njegovem delu še posebej pomembno prav v trenutni situaciji, saj bodo lahko tako spoznali, da telefon in računalnik nista le za zabavo, temveč sta lahko tudi zelo uporabni orodji.

Šola na spletu, splet v šoli

Odgovornost pa je v času, ko se je proces šolanja prestavil v spletna okolja, tudi na ramenih učiteljev in drugih pedagoških delavcev. Puschner opozarja: »Učitelji naj uporabljajo zaupanja vredne in preverjene spletne vsebine in naj bodo pozorni na vsebine, ki so preveč komercializirane. Prav tako pa naj ne pozabijo opozarjati na vidike varne rabe interneta. To je v tem času zelo pomembno.«

»Učitelji naj uporabljajo zaupanja vredne in preverjene spletne vsebine in naj bodo pozorni na vsebine, ki so preveč komercializirane. Prav tako pa naj ne pozabijo opozarjati na vidike varne rabe interneta. To je v tem času zelo pomembno.«

»Dejstvo je, da bo v prihodnosti mnogo stvari drugačnih, a naša pričakovanja o neizbežnih spremembah še nikoli niso bila tako visoka. Zaradi hitrega razvoja umetne inteligence in digitalne tehnologije je človeštvo prepričano, da se bo življenje naših otrok in vnukov skoraj v vseh vidikih močno razlikovalo od našega. Zato je pomembno, da se šolski sistem v svojem bistvu prilagodi na prihodnost, ki prihaja,« o pomenu šole, ki v proces izobraževanja vključuje vse več spletnih vsebin, razmišlja Kordiševa.

»Namreč zgodnje poučevanje veščin, potrebnih za 21. stoletje, pomeni pripravo otrok na prihodnost. Današnji otroci bodo na trg dela vstopili okrog leta 2035. Čeprav si ne moremo točno predstavljati, kakšen bo takrat njihov svet, pa smo lahko prepričani, da bodo še vedno potrebovali osnovna znanja branja, pisanja in računanja. Bolj kot to pa bodo potrebovali bistveno višji nivo digitalnih spretnosti in znanj, znanja o učenju učenja, reševanja problemov, kritičnega mišljenja in odpornosti in prilagodljivosti v tem času hitrih digitalnih sprememb. Bližamo se namreč dobi, ki zahteva prilagodljive miselne delavce, ki so sposobni kreativno delovati skupinsko ali samostojno,« nadaljuje.

»Dobri šolski sistemi in izobraževalci ter starši ne uporabljajo digitalne tehnologije za doseganje miru, temveč za to, da otrokom pokažejo, kako lahko tehnologijo uporabimo kot koristno orodje za učenje in delo.«

Tega cilja pa ni mogoče doseči s tem, da najmlajši otroci preživijo velike količine časa za zasloni televizorjev ali tabličnih računalnikov, saj to zavira razvoj nujnih veščin, ki jih bodo potrebovali za uspešno funkcioniranje v kompleksnem socialnem in ekonomskem okolju, razlaga Kordiševa. »Dobri šolski sistemi in izobraževalci ter starši ne uporabljajo digitalne tehnologije za doseganje miru, temveč za to, da otrokom pokažejo, kako lahko tehnologijo uporabimo kot koristno orodje za učenje in delo. Zato je osnovno poslanstvo ekipe Varni internet, da v vsem, kar počnemo, želimo otrokom in mladim predstaviti potrebne digitalne veščine 21. stoletja, ter jim ponuditi izkušnje, spretnosti in prepričanje vase, da bodo pripravljeni na prihodnost, ki jih čaka,« zaključi.

Delo z novimi tehnologijami je potrebno razumeti

»Dostikrat spregledamo dejstvo, da morajo otroci pravila na spletu ne samo znati, temveč razumeti. Otroci sicer na deklarativni ravni vedo kaj je prav in kaj ne na spletu, vendar tega v praksi ne znajo aplicirati, kar se kaže v različnih oblikah, npr. seksting, spletna nadlegovanja, izsiljevanja, sovražni govor. Naloga sodobnih staršev je, da otroke vodijo po varnih poteh interneta in jih naučijo, kako se izogniti sumljivim situacijam – enako kot to počnejo npr. med učenjem o varnosti v prometu. Kot se starši se morajo zavedati, da je pomembno, da njihovi otroci čutijo, da jih spoštujete,« zaključne misli povzema Klavdija Kordiš.

»Spregovorite o tem, da lahko nekdo fotografije razume v drugačnem kontekstu ali jo predstavi v takšni luči, ki vašemu otroku škoduje. Otroku razložite pomen intime in tega, da ni nujno, da svoja čustva deli s celim svetom.«

»Ne norčujte se iz spletnih strani, ki so jim pri srcu in o njih ne govorite omalovažujoče! Razumeti morate, da so družbena omrežja za vašega otroka vir zabave. Otroku povejte, da ste tudi vi veseli, da lahko z njihovo pomočjo ohranjate stik z nekdanjimi sošolci, prijatelji in ostalimi znanci. Tako boste utrli pot empatičnemu pogovoru. Ne pridigajte in priznajte, da ste tudi sami kdaj prekršili pravila! Pustite otroku dovolj časa, da reagira na vaše besede in vas tudi sam kaj vpraša, čeprav tega od vas morda ni navajen. Spregovorite o tem, da lahko nekdo fotografije razume v drugačnem kontekstu ali jo predstavi v takšni luči, ki vašemu otroku škoduje. Otroku razložite pomen intime in tega, da ni nujno, da svoja čustva deli s celim svetom,« pripomni.

Številne uporabne informacije, ki vam lahko pomagajo pri soočanju s pastmi spleta in uporabe novih tehnologij, najdete na spletnih straneh Varni internet ter storitvah Centra za varnejši internet – Točki osveščanja o varni rabi interneta in novih tehnologij Safe.si, Svetovalni linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, morebitne spletne spolne zlorabe ali sovražni govor na spletu pa lahko prijavite na spletni strani Spletno oko.