V zadnjih mesecih, ko je zaradi epidemije koronavirusa zdravstveni sistem bolj obremenjen, se velikokrat pojavlja vprašanje števila zdravstvenih delavcev, ki jih v Sloveniji še kako primanjkuje. Premajhno število zdravnikov je dolgoletna težava slovenskega zdravstva, število zdravnikov specialistov pa stagnira že nekaj časa. V dejavnosti javnega zdravja zdravniki delujejo na več strokovnih področjih, med katerimi je eno od ključnih področij epidemiologija nalezljivih bolezni.
Epidemiologija je veda, ki ima ključno mesto v proučevanju javnega zdravja in medsebojnih povezav dejavnikov okolja in zdravja. V zadnjem času pridobiva velik pomen, saj je prerasla iz tradicionalne epidemiologije nalezljivih bolezni v širšo vejo medicinskih znanosti. Proučuje dejavnike, ki vplivajo na zdravje populacije (prebivalstva) in služi kot temelj in izhodišče za intervencije, ki so v interesu javnega zdravja in preventivne medicine.
Premajhno število zdravnikov je dolgoletna težava slovenskega zdravstva, število zdravnikov specialistov pa stagnira že nekaj časa.
Stroka od začetka epidemije opozarjala na majhno število epidemiologov
Vodja strokovne skupine za covid-19 Bojana Beović ter epidemiologinja Marta Grgič Vitek sta pred dnevi ob izjavah glede povečevanja števila novih okužb z novim koronavirusom izpostavili tudi na obremenjenost epidemiološke službe.
Beovićeva je te dni opozorila tudi na obremenjenost epidemiologov, ki ob vsaki novi okužbi iščejo stike okuženega z drugimi, da bi tako preprečili nadaljnje širjenje novega koronavirusa v populaciji. Stroka je od začetka epidemije že večkrat opozorila na majhno število epidemiologov pri nas, zaradi česar ob večjem številu dnevno odkritih novih okužb ne bi več zmogli opravljati svojega dela. “V tujini se s tem ukvarja en epidemiolog na 10.000 prebivalcev, pri nas imamo enega epidemiologa na 50.000 prebivalcev ali več,” je bila kritična.
Epidemiologija Marta Grgič Vitek iz centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa je ob tem nedavno opozorila, da je 30 novih okužb dnevno že “kritična številka” za epidemiološko službo.
Zdravniki, ki delujejo na področju nalezljivih bolezni
Kakšna je sploh kadrovska situacija v slovenskem zdravstvu glede epidemiologov? Po podatkih ministrstva za zdravje, smo imeli do leta 2002 v Sloveniji tri specializacije, ki so pokrivale področje javnega zdravja, in sicer socialno medicino, epidemiologijo nalezljivih bolezni in higieno. V letu 2002 je prišlo – v skladu s smernicami UEMS (Evropskega združenja zdravnikov specialistov) ‒ do združitve vseh treh specializacij, tako da imamo od tedaj samo enovito specializacijo iz javnega zdravja.
“Zdravniki specialisti javnega zdravja se sedaj usmerjajo vsebinsko, in sicer glede na potrebe zavodov, v katerih delajo, in glede na lastna interesna področja. Zato ne moremo več govoriti samo o številu epidemiologov, temveč je bolje opredeliti število zdravnikov, ki delujejo na področju nalezljivih bolezni,” beremo v gradivu 79. seje vlade.
Foto: UKC LJ
Število zdravnikov že nekaj časa stagnira
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je bilo po podatkih ministrstva za zdravje na dan 22. 7. 2020 zaposlenih 87 zdravnikov specialistov za polni ali vsaj 80 % delovni čas, 13 zdravnikov z dopolnilnim delovnim razmerjem in 13 specializantov javnega zdravja. Od celotnega števila zdravnikov specialistov jih je 28 (približno eno tretjina) delalo na področju nalezljivih bolezni. Od tega je bilo 12 zaposlenih v Centru za nalezljive bolezni Centralne enote NIJZ in 16 v okviru devetih območnih enot NIJZ.
Število zdravnikov specialistov stagnira že nekaj časa, saj je bilo število specializantskih mest v preteklosti precej omejeno. Poleg tega do pred nekaj leti ni bilo posebej velikega interesa za specializacijo iz javnega zdravja.
In kakšno je stanje v UKC Maribor? “Na Enoti za obvladovanje bolnišničnih okužb (EOBO) infektologu za 20% svojega delovnega časa pomaga tudi epidemiolog,” so za Maribor24.so pojasnili iz njihovega Centra za odnose z javnostmi in marketing. Vsaka bolnišnica mora namreč imeti zdravnika za obvladovanje bolnišničnih okužb (ZOBO), ki pa je lahko katerikoli zdravnik, ki ima opravljen podiplomski tečaj iz hospitalne higiene. Najpogosteje so to infektologi ali mikrobiologi, so še dodali.
Število zdravnikov specialistov stagnira že nekaj časa, saj je bilo število specializantskih mest v preteklosti precej omejeno. Poleg tega do pred nekaj leti ni bilo posebej velikega interesa za specializacijo iz javnega zdravja.
Za več specialistov javnega zdravja
Zaradi potreb zavodov na področju javnega zdravja je NIJZ za leto 2020 predlagal povečanje števila specializantov javnega zdravja. Odbor za specializacije pri Ministrstvu za zdravje je predlog sprejel, kar je potrdil tudi minister za zdravje, tako da bo že na letošnjem razpisu za specializacije razpisanih šest mest za specializacijo iz javnega zdravja, enako pa naj bi ostalo vsaj še naslednjih pet let.
“Tako povečan priliv bo omogočal usmerjanje specializantov na strokovna področja in pospešeno zagotavljanje nadomeščanja in dopolnjevanja kadra tudi na pomembnem področju epidemiologije nalezljivih bolezni. S takšno dinamiko bi lahko v naslednjih desetih letih pridobili vsaj 10 dodatnih zdravnikov specialistov za področje epidemiologije nalezljivih bolezni,” so še ocenili na 79. seji vlade.
