FOTO in VIDEO: Miša Pušenjak, priznana strokovnjakinja, je povedala in pokazala, na kaj naj bomo pozorni pri nakupu in vzgoji sadik. Govorila je tudi o obrezovanju rastlin in prvem spomladanskem delu na vrtu.

Za nami je gregorjevo, prav tako pa tudi prvi pomladin, kot so mu včasih rekli, sveti Valentin. Nekoč seveda nismo poznali tujih praznikov, je pa sveti Valentin pomenil mejnik, zdaj se je pričela pomlad, pravi priznana strokovnjakinja s področja zelenjadarstva in okrasnih rastlin Miša Pušenjak, zaposlena na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. “Pa se sploh zavedate, kaj pomeni ta stavek: ključ od korenin. Po mojem se le redko kdo še vpraša. Pa je le to lep opis tega, kar se prične dogajati v naravi. Letos je bil sicer precej hladen, pa nič zato. Bolje hladen začetek, vsaj ne bo pozebe. Tako toplo, kot zdaj, ni nikoli dobro za naravo. Prehitro se zbudi, saj vrtnice že ženejo, potem pa velika žalost, pozeba. A ker smo iz številnih, vsem znanih razlogov mnogi komaj čakali na sonce in lepe dneve, verjamem, da mnogi že brskate po vrtu. Saj dela pa nekaj že je, seveda.”

Čas je za obrezovanje

Pušenjakova pojasnjuje, da je bolj varno in da naredimo najmanj škode, če lesnate rastline obrezujemo v času mirovanja. Takrat lepo vidimo obliko drevesa, ogrodne veje, opazimo star ali poškodovan les. Seveda pa so izjeme tako pri sadnem drevju, kakor pri okrasnih rastlinah. “Tako lahko koščičarje (breskve, češnje, višnje) obrezujemo po cvetenju, prav tako pa obvezno obrezujemo po cvetenju spomladi cvetoče okrasne grmičke, kot so forzicija, japonska kutina, španski bezeg (majnik), nepravi jasmin … še opozorilo, za obrezovanje, rezanje uporabite čim bolj ostro orodje, da bodo rane, rezi čim bolj gladke.”

Tako lahko koščičarje (breskve, češnje, višnje) obrezujemo po cvetenju, prav tako pa obvezno obrezujemo po cvetenju spomladi cvetoče okrasne grmičke, kot so forzicija, japonska kutina, španski bezeg (majnik), nepravi jasmin …

Najprej na hitro nekaj osnovnih pravil rezi.

1. Najprej se vprašajte, zakaj režete

Pri obrezovanju okrasnih rastlin opozorila ni nikjer nobenega pravila, da je vsak okrasni grm na vrtu potrebno porezati. Vsaka rez je šok za rastline, pogosto pomeni več škodljivcev, predvsem uši, saj rez povzroča novo hitro rast, s tem pa veliko hrane za uši. Torej se najprej vprašajte, ali je rez res potrebna.

2. Z rezjo lahko do neke mere uravnavate rast

Nikoli pa ne boste obdržali rastlin, ki želijo rasti, majhnih. Zato že pri nabavi vprašajte, kakšna bo končna velikost rastline. Rastline, ki jim želite omejevati prostor, namreč režemo manj, manj grobo, v manjši meri. Rastline, ki bi morale biti bolj goste, večje, pa porežemo močno.

Rastline, ki jim želite omejevati prostor, namreč režemo manj, manj grobo, v manjši meri. Rastline, ki bi morale biti bolj goste, večje, pa porežemo močno.

To se ne sklada z vašimi prepričanji, a ne? Vedite, da vsaka močnejša rez povzroča močno in hitro rast, več nove rasti, gostejše rastline.

3. Režemo lahko tako, da veje odrežemo, prerežemo kar tako, nekje na sredini

To delamo samo pri obrezovanju živih meja. Vsako tako rezanje namreč povzroči rane, močno rast, koše, zasenčenje celotne krošnje in tudi grd izgled drevesa. Tak je tudi način rezi topiarijev, to so v različne like obrezani grmički. Najpogosteje so to pušpani, čeprav le ti zaradi pušpanove vešče izgubljajo svojo priljubljenost. Vendar lahko tako režemo tudi tise, gaber ali kalino (liguster). Tako porežemo tudi grme, pri katerih si želimo samo enoletni les.

Vsako tako rezanje namreč povzroči rane, močno rast, koše, zasenčenje celotne krošnje in tudi grd izgled drevesa.

To so na primer določene vrste srobotov (klematisov), vrtnice, lataste hortnezije (Hydrangea paniculata). Tak način rezi je resnično najbolj pravilno izvajati zdaj, konec februarja oz. v začetku marca. Poleti popravimo te oblike najkasneje do sredine septembra, čeprav na primer še avgustovska rez lovorikovca povzroči močnejše poškodbe zaradi mraza pozimi.

4. Drugi način rezi je odvajanje

To je najbolj pravilen način pomlajevanja, letne rezi, oblikovanja, tudi krajšanja in manjšanja rastlin. Odvajanje pomeni, da na vejah, ki jih bomo obdržali, a jih želimo skrajšati, povzročiti več rodnega lesa, več cvetja, poiščemo ustrezno šibke (ali močne) stranske poganjke. Ti naj rastejo v smer, ki si jo želimo. Na vrhu dreves naj bodo čim bolj šibki in čim bolj vodoravno rastoči. Na dnu pa so lahko tudi nekoliko močnejši in nekoliko bolj pokončne rasti. Pri grmičkih naj vsekakor rastejo iz grma.

Odvajanje pomeni, da na vejah, ki jih bomo obdržali, a jih želimo skrajšati, povzročiti več rodnega lesa, več cvetja, poiščemo ustrezno šibke (ali močne) stranske poganjke.

Ko najdemo ustrezen poganjek, odrežemo glavno veje 5 – 8 mm nad tem poganjkom in sicer rahlo poševno. Ta poševnina pa mora gledati stran od izbranega poganjka. Če ne najdemo ustreznega poganjka, odrežemo tudi za ustreznim popkom, takim, ki gleda v pravo smer, smer, v kateri si želimo, da bi se razvijal poganjek.

5. Izrezovanje pa pomni, da iz grma, včasih tudi drevesa popolnoma odstranimo stare, poškodovane, odvečne veje

Pri tej rezi pazimo, da vejo odrežemo čim bolj pri osnovi, a ne popolnoma v les osnove. Ne puščamo čepov, saj lahko z njih zrastejo nove, enoletne veje, ki so običajno zelo močne in košate. Če izrezujemo veje pri osnovi, na tleh grma, ni posebnosti. Skušamo biti čim bolj natančni.

Pri tej rezi pazimo, da vejo odrežemo čim bolj pri osnovi, a ne popolnoma v les osnove.

Če pa izrezujete (odrežete) veje na deblu, najprej zažagamo nekaj centimetrov s spodnje strani veje proti zgornji, nato pa pričnemo z delom od zgoraj navzdol in poskrbimo, da se obe rezi srečata. Tako preprečite, da bi se proti koncu rezi zatrgalo lubje ali celo les matične, osnovne veje.

6. Vse rane, večje od premera 5 centimetrov, obvezno zamažemo s cepilno smolo

Tako boste preprečili vdor glivic in gnitje rane.
Poleg rezi je zdaj predvsem čas, da rastline okopljete, prezračite in seveda pognojite. Najboljše gnojilo je vrtni kompost, ki pa ga seveda morate imeti.

Poleg rezi je zdaj predvsem čas, da rastline okopljete, prezračite in seveda pognojite.

Odvisno sicer od starosti in velikosti rastline ga damo od 2 – 6 l/m2. če pa komposta nimate, posebej pa pri kisloljubnih rastlinah, pa uporabite specialna gnojila za grmovnice. Vsem tistim, za katere veste, da potrebujejo kislo zemljo, niso to samo rododendroni, dodajte le to. Zanje namreč naša zemlja nikoli ni dovolj kisla.

V rastlinjaku pa se delo že lahko prične

Nekateri ste že, drugi pa se kar lotite dela. Šele zdaj je že čas za prve setve paprike, zagotovo pa lahko posejete čilije med temi rastlinami. Paradižnik posejemo šele v začetku marca, razen tisti, ki imate ogrevane rastlinjake za pridelavo paradižnika. Za vzgojo sadik morajo biti seveda ogrevani že zdaj. Sejemo pa lahko letne sorte solat, predvsem svetujem setev mehkolistnih sort, ki jih poleti ne moremo pridelovati. Prav tako lahko posejete motovilec, špinačo, blitvo, nadzemno kolerabico, por, čebulo, rukolo, celo bob in grah lahko posejete tudi za sadike. Pa naj bo vse po setvi še lepo na toplem, na oknih,” je povedala Miša Pušenjak.

Šele zdaj je že čas za prve setve paprike, zagotovo pa lahko posejete čilije med temi rastlinami. Paradižnik posejemo šele v začetku marca, razen tisti, ki imate ogrevane rastlinjake za pridelavo paradižnika.

V rastlinjaku pa lahko posejemo direktno na stalno mesto bob in grah, hkrati pa nekaj semena posejemo še v lončke, za sadike, tako jih bomo kmalu lahko presadili na prosto. “Med vrstice graha (boba) lahko posadite tudi sadike solate, ponekod se že dajo kupiti. Če pa boste sejali solato berivko, tudi to boste že lahko, pa posejte med njo še mesečno redkvico ali rukolo. Prav tako lahko, sama sicer tega ne svetujem, a kakšno leto uspe drugo pa ne, posejete prve, predvsem zgodnje sorte korenčka in tudi peteršilj. Posejete lahko še blitvo, špinačo, motovilec. To vse velja tudi za neogrevane rastlinjake.”

Med vrstice graha (boba) lahko posadite tudi sadike solate, ponekod se že dajo kupiti. Če pa boste sejali solato berivko, tudi to boste že lahko, pa posejte med njo še mesečno redkvico ali rukolo.

Pušenjakova še dodaja: “Če bo še kaj mraza, kar pa seveda še zdaleč ni izključeno, pa rastlinjake ogrejte z prižganimi svečami ali žerjavico. Čez dan pa, vedno kadar je sonce, ne pozabite prezračiti, lahko rečem kar odpirati rastlinjakov, saj je v njih že prevroče.”

Ne bo odveč nekaj napotkov o nakupu in sajenju sadik

Mišo Pušenjak smo obiskali tam, kjer se najbolje počuti – na Ptuju, kjer nam je v naravnem okolju povedala in pokazala, na kaj naj bomo pozorni pri nakupu sadik in kako vzgojimo svoje sadike.

Bob je prva stročnica, ki jo sejemo na vrtu

Bob že lahko sejemo tudi na prostem, a mnogi ga sploh ne poznajo več. Nekoč sta bob in leča predstavljala pomemben del v prehrani naših prednikov. Ker so se zrna lahko sušila in hranila za zimo, je to v času brez hladilnikov pomenilo veliko prednost. S prihodom fižola je bob žal prešel v pozabo, a po krivici. Beljakovine, ki jih dobimo z uživanjem boba, so veliko lažje prebavljive, kakor tiste od fižola. Zato bi bilo res zaželjeno, da se bob vrne v naše lonce in na naše krožnike. “Ne potrebuje gnojenja z organskimi gnojili. V tleh pa ne sme manjkati kalija. Sejemo ga v vrste, na razdaljo 40 cm, v vrsti pa na 10 cm. Naše stare sorte so imele majhne stroke in drobno zrno. Zato mnoge preseneti nova sorta, ki prihaja k nam iz Italije in se imenuje Aquadulce. Ta naredi izredno dolge stroke z veliko zelo debelimi zrni.”

Ne potrebuje gnojenja z organskimi gnojili. V tleh pa ne sme manjkati kalija. Sejemo ga v vrste, na razdaljo 40 cm, v vrsti pa na 10 cm.

Bob so nekoč uživali sušen, tako kot zrnati fižol. Vendar ga je potrebno zelo dolgo kuhati. “Svetujem vam, da raje pobirate bob v mlečni zrelosti, tako kakor grah. Suho zrno pa lahko zmeljemo, dodajamo moki za kruh (do 15%) in tako dobimo precej bolj beljakovinsko bogato jed, ki je dobrodošla predvsem vegetarijancem.”

Bob naj bi po mnenju naših babic odganjal tudi voluharja

V rastlinjak sejemo bob že januarja, na prosto pa ga lahko sejemo že od začetka februarja naprej, a se mora zemlja dovolj osušiti, prav tako pa jo seveda mora zapustiti sneg. Le malo ljudi pa ve, da si lahko tudi bob pridelamo iz sadik. “Če vidite, da bo sneg dolgo ležal na gredicah ali imamo opravka z deževno pomladjo, ko se zemlja nikakor noče osušiti, si preprosto posejte bob v lončke. Najbolj primerni so tisti, v katerih pridelujemo tudi sadike solate (4 – 5 cm premera). Če so globoko, posejemo v vsakega tri, drugače pa dve semenki. Po vzniku naj bodo v neogrevanem prostoru, a na svetlem. Ko lahko sadiko izlončimo tako, da se zemlja drži korenin, sadiko presadimo na prosto. Tekom rasti poskrbite, da bo zemlja okoli rastlin vedno rahla. Tudi bob bo hvaležen, če ga ob okopavanju nekoliko osujemo. V primeru suhe pomladi uporabite tudi zastirko. Pomembno je namreč, da so korenine čim dalj časa na hladnem. Če je posejan dovolj zgodaj, bodo uši, ki so res stalni gost nekje od sredine maja naprej, manj pomembne. Ko se pojavijo, lahko preprosto vršičke kar odlomite.”

Če vidite, da bo sneg dolgo ležal na gredicah ali imamo opravka z deževno pomladjo, ko se zemlja nikakor noče osušiti, si preprosto posejte bob v lončke. Najbolj primerni so tisti, v katerih pridelujemo tudi sadike solate (4 – 5 cm premera).

Bob je res stročnica, ki odlično popestri kolobar na vrtu, predvsem pa v rastlinjaku. Ker pa je stara slovenska vrtnina, bodo njene beljakovine in druge sestavine izredno koristne tudi za nas.

Kaj še lahko sejemo na prostem?

Poleg boba je seveda grah prvi, ki ga sejemo tudi na prostem. “Pri grahu bi mogoče opozorila edino na nekaj novejšo sorto z vijoličnimi stroki. Meni je zelo zanimiva, saj je grah veliko lažje pobirati, saj stroke prav lepo vidimo. Seme se dobi tudi pri nas.”

Pri grahu bi mogoče opozorila edino na nekaj novejšo sorto z vijoličnimi stroki. Meni je zelo zanimiva, saj je grah veliko lažje pobirati, saj stroke prav lepo vidimo. Seme se dobi tudi pri nas.

“Rastline so nekoliko višje, zrno je okroglo in zelo sladko,” pojasnjuje Miša Pušenjak in dodaja: “Poleg graha in boba je nujno posaditi jari česen in svetujem tudi, da čimprej posadite čebulček. Poleg tega lahko tudi na prosto že posejete rukolo, motovilec in špinačo. To pa je tudi vse. Ne sejemo že korenčka in peteršilja.”