Zgodbe študentov ob tem, ko pogledamo precej okrnjeno ponudbo del na študentskih servisih, nakazujejo na to, da kriza še traja in da je zarezala celo bolj, kot smo si mislili. Podjetja v industriji se otepajo študentov, rekoč, da s težavo pokrijejo že stroške svojih zaposlenih, med deli, ki so na voljo, pa je večinoma le strežba. A poletno delo je le začetek …

Če so študenti tehniških poklicev v preteklih delih skoraj z lahkoto dobili poletno delo v večjih industrijskih podjetjih in tovarnah, letos ostajajo doma. Industrijski velikani namreč drug za drugim zapirajo vrata, rekoč, da komajda zagotovijo pokritje stroškov za svoje zaposlene. Kriza študentskih del ni le neka oddaljena zgodba, saj upad v ponudbi zaznavajo tudi študentski servisi sami. Ne le študentsko poletno delo, epidemija je razkrila pravo ledeno goro težav, ki pestijo slovenske študente.

Polovica manj del kot lani

»Ponudba del je zagotovo manjša kot lansko leto, saj je bilo lani v tem času na voljo približno 3500 del, letos pa okoli 1300,« povedo na e-Študentskem servisu, a dodajo: »Je pa res, da smo lani za vsa ponujena dela težko dobili kandidate za delo. Ponudba del torej še vedno je, ni pa tako raznolika kot leto prej.«

»Upad je povezan s protikoronskimi ukrepi, zato se tudi ponudba del temu prilagaja. Letos praktično ni večjih dogodkov, torej se tudi dijakov in študentov, ki bi pomagali npr. pri promociji, prodaji in ostalih delih, povezanih s tovrstno dejavnostjo, ne išče. Manj se išče animatorjev, delavcev iz gostinstva in turizma,« pojasnjuje Saša Praček, vodja marketinga na e-Študentskem servisu.

Problematično pa ni le poletno delo, ampak predvsem stanje v ponudbi študentskega dela v kasnejših mesecih. Pračkova tako razlaga: »Veliko študentov, predvsem tistih, ki v času študija ne živijo doma, opravlja študentsko delo zato, da sploh lahko študira. Če se bo situacija zaostrovala tudi jeseni in naprej, bo za to skupino situacija še težja.«

»Študenti niso prikrajšani le pri ponudbi del, ki je zmanjšana. Tudi sredstev, ki se zaradi študentskega dela odvajajo v različne namene (npr. za štipendije, gradnjo študentskih domov, delovanje študentskih organizacij in klubov) je posledično manj.«

»Glede na trenutno dogajanje, se obetajo spremembe na vseh segmentih, zato bo potrebnega veliko prilagajanja vseh. Študenti niso prikrajšani le pri ponudbi del, ki je zmanjšana. Tudi sredstev, ki se zaradi študentskega dela odvajajo v različne namene (npr. za štipendije, gradnjo študentskih domov, delovanje študentskih organizacij in klubov) je posledično manj,« pove in doda, da pa vseeno ne gre že v začetku »vreči puške v koruzo«: »Mladim predlagamo, da jo spremljajo in si za to obdobje mogoče najdejo delo, ki je sicer odtenek drugačno od tistega idealno željenega, vendar lahko še vedno prinaša možnost za pridobivanje novih izkušenj, zaslužek ter večjo samostojnost.«

Skoraj čez noč več kot 2000 del manj

Pračkova opiše tudi dogajanje v času epidemije. »Na začetku je bil tudi pri študentih prisoten strah opravljati dela, pri katerih si v neposrednem stiku z ljudmi. Nekaterim tudi starši niso dovolili, da bi šli delat zaradi izpostavljenosti,« pove. »Zaradi zapiranja velikega dela gospodarstva je ponudba del padla praktično čez noč. Od 2500 del, ki smo jih imeli objavljenih pred karanteno, je v dobrem tednu ponudba padla na 400,« dodaja, hkrati pa pojasni, da je vseeno večina študentov zadržala delo v podjetjih, kjer so delo že opravljali.

»Zaradi zapiranja velikega dela gospodarstva je ponudba del padla praktično čez noč. Od 2500 del, ki smo jih imeli objavljenih pred karanteno, je v dobrem tednu ponudba padla na 400.«

»Določena podjetja, v katerih je bilo to možno, so tudi študentom organizirala delo od doma. Iskali smo študente, ki so pomagali pri varstvu otrok, dostavi živil ranljivejšim skupinam, večje povpraševanje je bilo pri trgovcih. Kasneje se je pojavila tudi potreba po pomoči v kmetijstvu zaradi izpada tujih delavcev, ki so v preteklosti opravljali tovrstna dela,« se spominja in pojasni, da je v času epidemije precej poskočila tudi ponudba del v trgovinah in del, povezanih s programiranjem, digitalizacijo ter dostavo.

Podjetja se študentov zaenkrat branijo

»Tudi v študentskem servisu Mjob zaznamo podobne težave. Ponudba del je precej okrnjena, kot pred korono oz. lani v istem obdobju. Večina podjetij ima svoje redno zaposlene delavce še na čakanju in posledično zato tudi ne nudijo študentskega dela. Spet druga podjetja so zaradi nastale situacije žal morala zapreti svoja vrata ali pa so okrnili svoje poslovanje, kar posledično spet vpliva na študente. Na naši spletni strani imamo trenutno 50 % manj študentskih del, kot smo jih imeli pred korono,« povedo v študentskem servisu Mjob, dodajo pa, da je največji upad del na področju turizma in promocij. Tudi v Mjob študentom svetujejo, da ponudbo del redno spremljajo in se morda odločijo tudi za nekoliko drugačno delo, kot bi ga želeli opravljati sicer.

Epidemija kot rez (pre)potrebnega dohodka

Svoj pogled podajo tudi v Študentski organizaciji Slovenije. »Tako kot ostale dele prebivalstva, je tudi študente epidemija COVID-19 presenetila in postavila v novo situacijo. Študijski proces se je prekinil, večina študentov, ki študira zunaj kraja stalnega prebivališča, je zapustila študijska središča,« pojasnjujejo in dodajo: »Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je podalo navodilo, naj se vsi študenti izselijo iz študentskih domov, čeprav so v njih ostali študenti, ki so pomagali v zdravstvu ali niso želeli ogrožati domačih, ki so bili še posebej ranljiva populacija.«

»Mnogi študenti so tako ostali brez najpomembnejšega vira prihodka, saj so dohodki dijakov in študentov iz študentskega dela kar trikrat višji od sredstev štipendijske politike.«

»Dodaten šok je predstavljal upad študentskega dela. Ta je v drugi polovici marca in aprilu upadel za 50 %, celotni trg študentskega dela pa le počasi raste, tako je bil v maju še vedno za okoli 40 %, v juniju pa 30 % nižji od lani. Ponudba študentskega dela je v drugi polovici marca in v aprilu padla za 90 %,« povzemajo številke in povedo: »Mnogi študenti so tako ostali brez najpomembnejšega vira prihodka, saj so dohodki dijakov in študentov iz študentskega dela kar trikrat višji od sredstev štipendijske politike.«

»Po našem mnenju bi bilo predvsem potrebno zagotoviti nadomestilo za izpad dohodkov iz študentskega dela, podobno kot je bil ukrep implementiran za redno zaposlene.«

Čeprav je vlada Republike Slovenije v kritičnem obdobju sprejela nekaj ukrepov, ki so študentom nekoliko olajšali situacijo, kot je recimo izplačilo dodatka v višini 150 evrov, v ŠOS menijo, da ukrep vseeno ni zajel vseh: »Dodatka niso prejeli slovenski študenti, ki redno študirajo v tujini, čeprav naj bi bil po prvotnem predlogu dodatek namenjen tudi njim, pa tudi tuji študenti, ki polnopravno študirajo v Republiki Sloveniji, niso tu na izmenjavi. Še posebej slednji so zelo ranljiva skupina, ki ima v povprečju višje stroške bivanja in študija, zato bi si dodatek vsekakor zaslužili.« V Študentski organizaciji Slovenije so prepričani tudi, da bi moral biti dodatek izplačan večkrat, torej tekom celotnega trajanja epidemije in ne le enkrat. »Po našem mnenju bi bilo predvsem potrebno zagotoviti nadomestilo za izpad dohodkov iz študentskega dela, podobno kot je bil ukrep implementiran za redno zaposlene,« dodajo.

Koronavirus težave študentov le razgalil

ŠOS je z namenom pomoči študentom objavil tudi razpis za denarno pomoč, na katerega je prispelo približno 500 vlog študentov, iz katerih je razvidno, da je socialnih študentov pogosto zelo slab. »Veliko študentov finančno podpira starše in druge družinske člane, katerih prihodek ne zagotavlja normalnega življenja. Študentsko delo tako pogosto ne le omogoča študij študentom, temveč tudi pomeni vir prihodka za celotno družino, zato je upad ponudbe, ki je sledil izjemnemu upadu gospodarske aktivnosti še toliko bolj prizadel socialno najbolj ogrožene,« pojasnjujejo v ŠOS.

»Veliko študentov finančno podpira starše in druge družinske člane, katerih prihodek ne zagotavlja normalnega življenja. Študentsko delo tako pogosto ne le omogoča študij študentom, temveč tudi pomeni vir prihodka za celotno družino, zato je upad ponudbe, ki je sledil izjemnemu upadu gospodarske aktivnosti še toliko bolj prizadel socialno najbolj ogrožene.«

V Študentski organizaciji Slovenije so prepričani, da je krizno obdobje težave, ki že sicer nujno potrebujejo rešitev, dodatno razkrilo: »Epidemija COVID-19 ni povzročila novih, predvsem je razgalila že znane težave študentov. Študenti, ki bivajo pri zasebnikih tako niso bili deležni državne pomoči, niti študenti, ki v študentskih domovih ne bivajo subvencionirano. Tisti, ki bivajo subvencionirano so namreč bili upravičeni do plačila najemnine za čas, ko v domovih niso smeli bivati. Tako lahko še enkrat ponovimo zahtevo po gradnji študentskih domov, še posebej v Ljubljani in na Primorskem.«

Mnogi morda ne bodo mogli zaključiti izobraževanja

»Prav tako se je izkazalo, da je pomoč socialno najbolj ogroženim študentom prenizka. Državne štipendije so prenizke (znašajo v povprečju 125 eurov), ob tem pa jo prejema premalo študentov (20 odstotkov), kljub temu, da so po raziskavi Evroštudent povprečni mesečni stroški študenta preko 500 eurov,« pripomnijo.

»Zaradi tega se bojimo, da mnogi od njih izobraževanja oz. študija s tolikšnim izpadom dohodkov izobraževanja ne bodo mogli nadaljevati in zaključiti.«

»Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je v letu 2019 skoraj 20.000 dijakov in študentov preko študentskega dela zaslužilo vsaj 50 % neto minimalne plače za leto 2019 (dobrih 330 eurov mesečno). Ocenjujemo, da je teh 20.000 dijakov in študentov najbolj ogroženih zaradi upada študentskega dela, tisti med njimi, ki so študentsko delo izgubili in se niso mogli nasloniti na prihranke ali sredstva, ki bi jim lahko zagotovila družina, pa so zaradi upada ponudbe študentskega dela najbolj ogroženi,« razlagajo: »Zaradi tega se bojimo, da mnogi od njih izobraževanja oz. študija s tolikšnim izpadom dohodkov izobraževanja ne bodo mogli nadaljevati in zaključiti.«

Enkraten dodatek ni dovolj

Pa rešitve? V Študentski organizaciji Slovenije so prepričani, da bi bila najpravičnejša rešitev za študente v ustreznem nadomestilu za izpad dohodkov iz študentskega dela. »Takšno nadomestilo bi morali pripadati tudi tujim študentom, ki bivajo in študirajo v Sloveniji, za razliko od enkratnega denarnega nadomestila, ki jim ni pripadalo. Prav tako menimo, da bi morali biti tudi študenti, ki v študentskih domovih bivajo nesubvencionirano, opravičeni plačila za bivanje za čas, ko tam niso mogli bivati.«

Nekaj pohvalnih ukrepov je sicer že sprejetih – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je tako zagotovilo možnost dodatnega študijskega leta zaradi motenega študijskega procesa, Ministrstvo za infrastrukturo pa je omogočilo koriščenje kupljene subvencionirane vozovnice do konca razglašene epidemije. Študenti bodo lahko prav tako v celotnem juliju koristili subvencionirano študentsko prehrano.